Boštjan Videmšek: Premakne nas lahko le udarec v obraz

10. marec 2021

Ekologija in varstvo okolja
Boštjan Videmšek: Premakne nas lahko le udarec v obraz

Podnebno krizo spremljamo kot nekaj, kar se dogaja drugim. Ameriški psiholog Daniel Kahneman je pri razmisleku o (ne)odzivu človeštva – individualno in kolektivno – na grožnjo posledic podnebne krize izrazito jasen. Po njegovem mnenju ljudje evolucijsko namreč nismo »omreženi« za spopad z grožnjami, ki niso neposredne. Ki niso tukaj in zdaj.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Med raziskovalnim potovanjem po svetu za knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti se mi je Kahnemanova teza vedno znova potrdila. Skupnosti, bodisi otoki, mesta ali celotne države, ki so bile najbolj motivirane za takojšnje ukrepanje, so bile tiste, ki so se že neposredno soočale z resnimi posledicami podnebnih sprememb, skupnega seštevka vsega, kar je narobe s človeštvom.

Islandija, denimo, zaradi talečih se ledenikov. Norveška zaradi rekordnih temperatur v arktičnem krogu (Svalbard). Grški otok Tilos zaradi dolgotrajne suše. Škotski Orknijski otoki zaradi hitro spreminjajočega se podnebja in naraščanja števila ekstremnih vremenskih pojavov. Nemška inženirja, ustanovitelja švicarskega podjetja Climeworks, ki ogljikov dioksid zajema neposredno iz ozračja, zaradi vsako leto manj možnosti za smučanje. Podobno odzivni so podnebno najbolj ogroženi kraji po vsem svetu.

Ker preprosto nimajo izbire. Borijo se za preživetje; in to ni fraza. Podnebna kriza se stopnjuje. Za nami je – kljub izjemno nevarni iluziji o pandemičnem oddihu za okolje – najbolj vroče leto v zgodovini merjenja temperatur. In to brez izrednega vremenskega pojava, kot je bil v do zdaj rekordnem letu El Niño.

Količina ogljikovega dioksida v ozračju bo letos dosegla rekordnih 417 delcev na milijon (ppm). Kar je za 50 odstotkov več kot na predvečer industrijske revolucije. Svoje domove je moralo zaradi podnebne krize zapustiti že več milijonov ljudi. A to je šele začetek: večina "modernih" konfliktov poteka tam, kjer je najbolj vroče in najbolj suho. Tam, kjer so – ob Arktiki – posledice podnebnih sprememb najbolj vidne. Najbolj ... morilske.

V geografsko in tudi drugače privilegiranemu okolju, kot je Slovenija, ki jo sicer že srednjeročne napovedi (razstava Umanotere z naslovom Na vroči strani Alp) spreminjajo v nekakšno podnebno distopijo, podnebno krizo še vedno spremljamo kot nekaj, kar se dogaja drugim. Kot nekaj eksotičnega. Kot nekaj oddaljenega, skoraj abstraktnega.

To dokazuje tudi nedavna raziskava, ki je pokazala, da je Slovenija povsem na repu lestvice evropskih držav po izpolnjevanju svojih okoljskih zavez. In obenem na vrhu držav – v obeh primerih si »pozicije« delimo z Madžarsko, kar seveda ni naključje –, v katerih so se v zadnjem letu najbolj skrčile človekove svoboščine; kjer se najhitreje zapirajo še ostanki odprte družbe.

Da, kriva je politika. Da, kriv je izobraževalni sistem. Da, krivi so tudi mediji. Da, krivi so starši in stari starši. A najprej je prst krivde treba agresivno in neprizanesljivo uperiti vase. Kaj sem (si) danes storil(a) in čemu sem (si) se odpovedal(a) z mislijo na naš skupen spopad s podnebno krizo, ključno frontno črto (ne le) človeštva?

Premakne nas lahko udarec direktno v obraz.

(Prispevek je nastal ob Svetovnem dnevu pravic potrošnikov 2021.)

O avtorju

Boštjan Videmšek je dolgoletni novinarski poročevalec iz kriznih žarišč in sodelavec številnih tujih časopisov, revij in spletnih portalov ter avtor šestih odmevnih družbeno angažiranih knjig o svetovnih kriznih žariščih.

V zadnjem obdobju se posveča obnovljivim virom energije in njihovi možnosti za upočasnitev klimatskih sprememb, v ta namen pa potuje po vsem svetu in se seznanja s primeri, ki delujejo v praksi.

Je avtor knjige Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti, ki jo je ustvaril s fotografom Matjažem Krivicem. Knjiga, katere osnovna premisa je, da je nastopil čas za manj trošenja, ker zemljini viri niso neskončni, je nastajala štiri leta, avtorja sta obredla okoli 15 držav, govori pa o nekaterih rešitvah v podnebni krizi.

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju