Afera VW - Zamuda pri vpoklicu in neenakopraven odnos do potrošnikov

7. maj 2016

Če bi bilo vse tako, kot so napovedovali pri Volkswagnu, bi morale biti njihove servisne delavnice v spomladanskih dneh polne. A zamude pri vpoklicu njihovih dizelskih vozil z nelegalno opremo za prirejanje izpustov dušikovih oksidov kažejo, da rešitev problema ni tako blizu. Potrošniške organizacije še vedno skušamo omogočiti ustrezno odškodnino vsem prizadetim lastnikom avtomobilov, a vse skupaj se je zavleklo bolj, kot smo mislili.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Od začetka smo naše dejavnosti vodili skupaj z evropsko potrošniško organizacijo (BEUC), pri čemer smo skušali v sedanji pravni ureditvi najti kakršno koli možnost in temelje, da bi Volkswagen (AG) vsem lastnikom prizadetih vozil izplačal ustrezno odškodnino. Žal se je izkazalo, da potrošniki v veliki večini evropskih držav ne morejo računati na nadomestilo, v najboljšem primeru bi lahko vlade posameznih držav kaznovale VW zaradi nepoštene poslovne prakse. A še v tem primeru bi lahko kazni dosegle zgolj nekaj evrskih tisočakov. In da se razumemo: pri tem potrošniške organizacije ne moremo narediti ničesar, saj se morajo na ustreznih ministrstvih odločiti, ali bodo tožili VW ali ne.

Žal se Volkswagen dolgo ni odzval našemu vabilu za skupni sestanek, tako da so se predstavniki BEUC z enim od članov uprave srečali šele na začetku marca, konkretnih rezultatov pa na sestanku ni bilo. Za Volkswagen je v Evropi zgodba končana z začetkom vpoklica, o kakršni koli odškodnini pa nočejo niti slišati. V resnici pa nemški homologacijski organ sredi aprila po naših podatkih še vedno ni izdal dovoljenja za vpoklic VW passata (in drugih modelov, razen amaroka), ki ga je Volkswagen nazadnje napovedoval že za sredino marca. To, da je VW plačal nadomestilo (v znak dobre volje) ameriškim kupcem, je za evropske potrošnike zgolj dodatna klofuta.

Predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije smo se od začetka afere dvakrat sestali s slovenskim zastopnikom, podjetjem Porsche Slovenija. Na prvem sestanku smo dobili zagotovila, da bodo med servisnim posegom poskrbeli za ustrezno nadomestno mobilnost potrošnikov, na drugem sestanku pa smo se pogovarjali predvsem o Volkswagnovi zavezi, da se ob uveljavljanju stvarne napake ne bo skliceval na zastaranje.

Sestali smo se tudi z Agencijo za varnost v prometu, ki je slovenski homologacijski organ. Dobili smo nekaj dodatnih informacij o načinu delovanja naših državnih organov pri registraciji in evidenci registriranih vozil. Trenutno nas še najbolj jezi, da pri različnih znamkah enake težave obravnavajo različno: pri VW in Audiju bo šlo za uradni, pri Seatu in Škodi pa za prostovoljni vpoklic. To pomeni, da vsi lastniki vozil zadnjih dveh znamk ne bodo dobili vabil na vpoklic, saj pri prostovoljnem vpoklicu zastopnik nima dostopa do seznama vseh lastnikov iz državne baze. Menimo, da bi morali tudi državni organi zahtevati, da se vsi avtomobili z enako napako tudi obravnavajo enako.

Nasploh nas je že takoj na začetku afere negativno presenetil hladen (ne)odziv državnih organov. Na Ministrstvu za gospodarstvo so bolj stopili v bran industriji (dobaviteljem avtomobilskih delov za VW), šele nato so omenjali potrošnike. Nobeno ministrstvo ni naredilo niti enega konkretnega koraka k obsodbi ali morda celo tožbi VW, tako z vidika varovanja okolja (zadnjih 10 let so se izpusti NOx povečali) ali financ (premalo plačani davek na motorna vozila). Kar koli sprašujemo državne organe, je odgovor vedno zelo podoben: čakamo, kaj bodo naredile druge države.

Pri aferi VW se je, žal, izkazalo, da Evropska unija ne deluje. Pravni sistemi so različni, enakopravna zaščita vseh evropskih potrošnikov pa tako rekoč nemogoča. Italijanski kolegi so proti VW sprožili skupinsko tožbo, ki pa pri nas in še v številnih drugih državah ni mogoča. Iskali smo možnosti, da bi takšno tožbo sprožili v kakšni tretji državi, a bi nam to lahko uspelo le ob sodelovanju Volkswagna, kar pa je nemogoče pričakovati. Vse, kar ostane potrošniku (ne samo slovenskemu!), je odškodninska tožba proti VW, a le na podlagi konkretnega oškodovanja – zmanjšana vrednost rabljenega avtomobila, večja poraba po posegu ...

Napovedane spremembe nadzora in sankcioniranja podobnih goljufij v avtomobilski industriji se le počasi prebijajo skozi bruseljske sobane. Z optimizmom pa nas lahko navdaja dejstvo, da gredo stvari v pravo smer. Sedanjim lastnikom Volkswagna to sicer ne pomaga prav veliko, a tudi potrošniške organizacije še nismo obupale in si bomo še naprej prizadevale, da bo tudi evropski potrošnik ustrezno obravnavan.

Avtor: Boštjan Okorn