Žuželke v prehrani: kaj je dobro vedeti?

26. januar 2023

Evropska komisija je, od junija 2021 do zdaj, izdala že štiri dovoljenja za trženje različnih žuželk v prehrani na celotnem evropskem trgu, torej tudi v Sloveniji. Zadnja žuželka, ki je bila odobrena 5. januarja letos, so hišni murni oziroma črički.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Žuželke v prehrani so pri nas nekaj novega in nekaterim se zdijo takšna dovoljenja sporna. Številne potrošnike, ki so se na nas obrnili prek družbenega omrežja Facebook, skrbi tudi, če bodo tovrstna živila ustrezno označena. Zato smo preverili dejstva in odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja in pomisleke.

So žuželke v prehrani varne?

Odgovor je DA. Evropska agencija za varnost hrane – EFSA je za vsako odobreno žuželko izdala mnenje o varnosti in na podlagi tega mnenja je EU komisija izdala izvedbene uredbe za dovoljenja trženja zgoraj navedenih žuželk.

Bodo žuželke kot sestavina živil ustrezno in dovolj jasno označene?

Trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo potrebno označevati, ne držijo.

Pri dovoljenih oblikah žuželk, ki se bodo prodajale v predpakirani obliki, morajo biti te označene, tako kot oblike kot s polnimi navadnimi in latinskimi imeni žuželk.

Tudi v primeru, ko bodo žuželke dodane (kot sestavina) v predelana živila, bodo morale biti obvezno navedene med sestavinami. Dodaja se jih lahko pekovskim izdelkom, slaščicam, testeninam in različnim prigrizkom v prašni obliki.

Načini označevanja, tako poimenovanja živil kot tudi sestavin

Kadar živilo vsebuje, na primer: posušene ličinke velikega mokarja, mora biti ime živila: Posušen veliki mokar (Tenebri molitor ličinka).

Če pa je ličinka velikega mokarja posušena in zmleta v moko ter dodana kot sestavina sestavljenega živila, pa se navedba napiše v seznam sestavin odebeljeno, saj gre za alergen: "moka ličinke velikega mokarja (Tenebrio molitor)."

Poleg seznama sestavin mora biti pri sestavinah, ki so alergeni, navedeno v različni pisavi ali odebeljeno: "Ta sestavina lahko povzroči alergijske reakcije za potrošnike z znanimi alergijami na rake in njihove izdelke ter pršice."

Označevanje živil, ki vsebujejo žuželke, mora biti v skladu tako z izvedbeno uredbo za žuželke kakor tudi z uredbo o informiranju potrošnika. To je uredba 1169/2011, ki velja za vsa predpakirana živila in živila dostavljena gostincem, restavracijam in institucijam javne prehrane.

Katere žuželke v katerih oblikah se lahko prodajajo v državah Evropske unije?

Izvedbene uredbe Evropske komisije jasno določajo, katere oblike točno določenih žuželk so dovoljene za uporabo. Izvedbena uredba za vsako žuželko določa tudi največjo količino, ki se sme dodati kot sestavina sestavljenega živila.

Trenutno je dovoljena uporaba naslednjih sestavin iz žuželk:

• Predelane in posušene ličinke mokarja - Tenebrio molitor,
• zamrznjene, posušene in v prah zmlete kobilice – Locusta migratoria,
• celi toplotno obdelani in zamrznjeni, posušeni in praškasti ter razmaščeni prah hišnih murnov (čriček) – Acheta domesticus in
• zamrznjene, v obliki paste, posušene in v prahu ličinke malega mokarja - Alphitobius diaperinus.

Žuželke so usmrčene s toplotno obdelavo ali pa z zamrzovanjem, pred tem pa se morajo postiti 24 ur.

Kaj določa zakonodaja s tega področja in kako se bo izvajal nadzor?

Žuželke so nova živila na evropskem trgu in zato je izdaja dovoljenja obvezna po Uredbi 2283/2015 o novih živilih, celoten seznam vseh novih živil pa je tudi javno objavljen na straneh Evropske komisije.

Nadzor tako nad vzrejo in čistostjo krme, kot tudi predelavo izvajajo, tako kot pri vseh drugih živilih in hrani živalskega izvora, pristojne državne inšpekcijske službe. Vsak rejec živali (tudi žuželk) mora biti prijavljen na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer dobi dovoljenje za delovanje.

Potrošniki pa z izbiro nakupa odločamo, ali se bodo živila iz žuželk pri nas tudi prodajala.

Kako je z žuželkami v prehrani v različnih delih sveta?

Žuželke v dnevni prehrani uživajo v več kot 100 državah sveta, saj so dober vir beljakovin in ima gojenje oziroma vzreja teh živali veliko manjši okoljski odtis kot sodobna, intenzivna živinoreja.

Posamezne države članice, kot Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nizozemska, Velika Britanija, Francija in Nemčija so že pred leti dovolile prodajo različnih oblik žuželk, a le na svojem ozemlju.

Zato menimo, da je bil že čas, da smo dobili enotno in harmonizirano zakonodajo za ves evropski trg.

Besedilo: Marjana Peterman