Zbirni centri za odpadke: kako delujejo?

9. maj 2024

Odpadki in embalaža

Mreža zbirnih centrov za nevarne in kosovne odpadke je gosto posejana po celotni Sloveniji, njihova vloga pa je bistveno drugačna kot vloga »smetišč«, kot smo nekdaj generično imenovali prostor za odlaganje odpadkov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

KAZALO

Predvsem je zbirni center, kot že ime pove, namenjen zbiranju in ne samo kopičenju odpadkov. Pravilno odložene odpadke je mogoče presortirati, reciklirati, kompostirati, ponovno uporabiti, šele v najslabšem primeru pa odpadke odložijo oziroma pripravijo na sežiganje.

Kateri odpadki sodijo v zbirni center in kateri ne?

Slovenija ima sicer dobro organiziran sistem zbiranja odpadkov, saj ima večina gospodinjstev možnost njihovega recikliranja v neposredni bližini. V tem primeru gre za najbolj pogoste, »vsakdanje« gospodinjske aparate v količinah, običajnih za gospodinjstva.

V tovrstne zabojnike nikakor ne spadajo nevarni in kosovni odpadki ter odpadki, ki nastanejo po večjem čiščenju ali urejanju okolice oziroma ob prenovi in drugih gradbenih delih. Takšne odpadke je treba odpeljati v zbirni center.

Osnovna pravila odlaganja na zbirnih centrih

Da bi zbirni centri delovali čim bolj učinkovito, je prav, da potrošniki upoštevamo določena pravila in tako omogočimo, da bo čim manjši delež odpadkov romal na odlagališče.

Odlaganje odpadkov v zbirnih centrih je popolnoma brezplačno za potrošnike, ki živijo v občinah, za katere je zbirni center organiziran. Uslužbenci to lahko preverijo z vpogledom v zadnji odrezek plačila za komunalne storitve.

V zbirnem centru je prostor za vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za recikliranje ali biološke ostanke. Tudi odpadke, ki bi jih lahko odložili v takšne zabojnike, a so preveliki ali jih je več kot običajno, pripeljite v zbirni center, tam prostora skoraj zagotovo ne bo zmanjkalo.

To velja, denimo, za večji zeleni odrez ob urejanju zunanjih površin, večje škatle ali več velikih škatel, povečano količino embalaže po nakupu večjih aparatov in podobno.

Če bi vse te odpadke odložili v običajne zabojnike, ki stojijo v naseljih, bi s tem preprečili odlaganje drugim, zato je zbirni center v tem primeru bolj priporočljiva izbira.

Dobra organizacija prihrani čas

Delovni čas zbirnih centrov je običajno dovolj dolg, da izgovorov ne bi smelo biti. Še zlasti poleti lahko njihove storitve uporabljate vse tja do 20. ure, večina je odprtih tudi ob sobotah, vsaj dopoldne.

Najava obiska ni potrebna, je pa res, da je lahko v nekaterih terminih gneča in je treba malo počakati. V tem primeru upoštevajte navodila osebja, ki poskuša vse obiskovalce čim bolj optimalno razporediti po omejenem prostoru.

Da bi do gneče prihajalo bolj redko, priporočamo, da v zbirni center ne vozite vsakega odpadka posebej, ampak jih pripeljete, ko se jih nabere večja količina.

Pazljivo pri razvrščanju

V posamezne zabojnike v zbirnem centru lahko odpadke odlagate sami, osebje pa naj vam pomaga pri njihovem razvrščanju. Že res, da so zabojniki označeni z opisom najbolj tipičnih odpadkov, ki spadajo vanje, a hkrati je treba vedeti, da je v zbirnih centrih odlaganje lahko bolj specifično kot v zabojnikih v naselju.

Tako, denimo, so za različne vrste embalaže na voljo različni zabojniki, posebej se odlaga časopisni papir in karton, tudi različne vrste kovin se ne odlagajo v iste zabojnike in podobno. V zbirnem centru je lahko tudi več kot 30 različnih zabojnikov!

Vrste odpadkov, ki jih odpeljemo v zbirni center

1/8

Oblačila in tekstil (razen, če se odločite za odlaganje v namenske zabojnike).

2/8

Večje količine katerih koli odpadkov in zelenega odreza.

3/8

Odpadna električna in elektronska oprema (telefoni, računalniki, izdelki bele tehnike, mali gospodinjski aparati, televizorji in monitorji …).

4/8

Kosovni odpadki (pohištvo, vzmetnice, sanitarna oprema, športni rekviziti …).

5/8

Nevarni odpadki (baterijski vložki, kartuše, čistila, jedilno, strojno, motorno in mazalno olje, zdravila, kemikalije, pesticidi, fungicidi, barve in laki oziroma njihovi ostanki, doze pod pritiskom, različne vrste žarnic in sijalk …).

6/8

Gradbeni odpadki po manjših prenovah v gospodinjstvu (količina je omejena na do tri kubične metre, odvisno od upravljavca zbirnega centra).

7/8

Odpadki, ki vsebujejo azbest (morajo biti ustrezno pripravljeni, zaviti v folijo, tudi tu je količina omejena glede na prostornino ali višino zloženih azbestnih plošč).

8/8

Avtomobilske in druge pnevmatike (večina zbirnih centrov dovoljuje odlaganje do štirih pnevmatik naenkrat).

Brezplačno odlaganje ni namenjeno obrtnikom in podjetjem, zanje imajo komunalna podjetja poseben režim s tehtanjem odpadkov, za odlaganje katerih je treba plačati – in to ceno izvajalci gradbenih del in prenov naročnikom tudi zaračunajo.

Kaj pa, ko je izdelek še uporaben?

Kot smo že zapisali, vsak odpadek ni nujno neuporaben. Še več, večinoma je mogoče uporabiti vsaj kakšen del iz predmeta, ki ga nekdo pojmuje kot odpadek.

V zbirnih centrih že v osnovi poskrbijo za ustrezno sortiranje odloženih izdelkov, ki jim lahko podaljšajo življenje, a že ob odlaganju lahko tudi vi poskrbite, da izdelek pride komu še prav.

V ta namen so vse bolj pogosti kotički za ponovno uporabo. Izdelki, odloženi vanje, so namenjeni centrom za ponovno uporabo, kjer jih popravijo, osvežijo in jim poskušajo najti nove kupce, lahko pa pridejo prav za rezervne dele ali celo pri izdelavi povsem drugih izdelkov.

Zbiranje v bližini doma

Predvsem za zbiranje nevarnih odpadkov in elektronske opreme posamezna komunalna podjetja organizirajo tudi tako imenovano premično zbiralnico.

Gre za poseben zabojnik, ki ga po določenem urniku pripeljejo na mesta, kjer so bližje potrošnikom kot sami zbirni centri. Takšne odpadke lahko torej prinesete kar »peš«.

Male gospodinjske aparate sicer lahko odpeljete tudi neposredno v centre za ponovno uporabo ali v tonamenske koše, ki jih je neprofitna organizacija ZEOS postavila po celotni državi.

Omeniti velja, da nekatere nevarne izdelke lahko prinesete tudi v trgovino, kjer ste jih kupili ali kjer boste kupili nov izdelek. Gre predvsem za žarnice in sijalke ter baterije.

Neporabljena zdravila, ki še nimajo pretečenega roka uporabe, lahko odnesete v ambulanto »pro bono«, tista s pretečenim rokom pa sprejemajo tudi v lekarnah.

Obeta se še sprememba pri zbiranju jedilnega olja, saj načrtujejo, da bodo organizirali večje število zbiralnic na nekaterih točkah, kjer sicer ločeno zbirajo odpadke. Nekatere občine že zbirajo odpadno jedilno olje na ekoloških otokih.

Besedilo: Boštjan Okorn