Zaviralci gorenja med varnostjo in tveganjem

20. november 2025

Mehka sedežna garnitura, preproga pod nogami, plišaste igrače v otroški sobi, vzmetnica, na kateri spimo, elektronske naprave, ki jih uporabljamo vsak dan – v vseh teh predmetih najdemo zaviralce gorenja, ki upočasnijo ali ustavijo širjenje ognja. Gre za snovi, ki izboljšajo varnost, a tukaj se zgodba zaplete.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zaviralci gorenja so skupina kemikalij, ki jih proizvajalci dodajajo različnim materialom in izdelkom z namenom zmanjšanja njihove gorljivosti. Najdemo jih v gradbenih materialih, pohištvu, elektronskih napravah, tekstilu in celo otroških igračah.

Zgodovina uporabe zaviralcev gorenja sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko je požarna varnost spodbudila njihovo vključevanje v potrošniške in industrijske izdelke. 

Zaviralci gorenja delujejo tako, da v zraku zmanjšujejo toploto in s tem upočasnijo ali ustavijo širjenje ognja, ali pa na površini materiala tvorijo zaščitno plast, ki material varuje pred vročino in kisikom.

Obstaja več sto različnih zaviralcev gorenja, ki jih razvrščamo glede na prisotnost elementov, kot so brom, klor, fosfor, dušik ali kovine. Ne glede na razlike v kemijski sestavi pa vsi preprečujejo širjenje ognja.

Kje se zaplete?

Zaviralci gorenja prispevajo k večji požarni varnosti, vendar se z obrabo materialov, odpadki in industrijskimi emisijami sproščajo v okolje. Posledično smo jim vsakodnevno izpostavljeni – predvsem prek zraka in prahu v zaprtih prostorih, prek vode, tal in prehranske verige.

Najdemo jih lahko v ribah, mlečnih izdelkih, tudi embalaži za živila.

V telo vstopajo z vdihavanjem, zaužitjem ali celo prek posteljice med nosečnostjo

Ko enkrat zaidejo v organizem, tam ostanejo, se kopičijo in negativno vplivajo na zdravje. Znanstvene študije so pokazale, da so nekatere vrste zaviralcev gorenja povezane z motnjami v delovanju hormonskega sistema, z učinki na razvoj ploda in imunski sistem ter celo z reproduktivno toksičnostjo in rakavimi obolenji. 

Posebej ranljive skupine so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in doječe matere, ki lahko kemikalije prenesejo na otroka. Otroci so dodatno izpostavljeni zaradi vedenjskih vzorcev: več časa preživijo na tleh, prihajajo v stik s prahom in si pogosto dajejo roke v usta.

Večje koncentracije ogrožajo tudi tiste delavce v industriji, ki redno rokujejo z materiali, ki vsebujejo starejše oblike zaviralcev gorenja.

Bromirani zaviralci gorenja (BFR) 

Bromirane zaviralce gorenja oz. BFR (brominated flame retardants) uvrščamo med najbolj uporabljane kemikalije za preprečevanje širjenja ognja. So učinkoviti in cenovno dostopni, zato predstavljajo približno petino svetovne proizvodnje zaviralcev gorenja.

Množično se uporabljajo v električni in elektronski opremi, kjer predstavljajo tudi do 70 odstotkov vseh zaviralcev. Zgodovinsko jih delimo na starejše (tradicionalne) in novejše (nadomestne).

Zadnji so bili razviti predvsem zaradi visoke stopnje ekološke nevarnosti in tveganj za zdravje ljudi, ki jih povzročajo tradicionalni BFR, pri katerih je skrb vzbujajoč zlasti njihov potencial, da delujejo kot hormonski motilci.

Kemikalije, ki ostanejo, se kopičijo in škodujejo

BFR v izdelke pogosto vgrajujejo kot aditive, kar pomeni, da niso kemično vezani na material in se lahko sproščajo v okolje med uporabo, obrabo ali odlaganjem izdelkov.

Ker so obstojni in se ne razgradijo hitro, se kopičijo v različnih okoljih, kamor zaidejo z izhlapevanjem in padavinami, odpadki ali z odtekanjem s kopnega. Študije kažejo, da se BFR v morskem okolju zadržujejo predvsem v sedimentih, kjer se lahko nalagajo desetletja. 

Visoke vrednosti pri novejših oblikah kažejo tudi na vse večje nalaganje sodobnih nadomestkov. BFR so topni v maščobah, zato se kopičijo v živih organizmih in prehajajo po prehranski verigi.

Posledično so koncentracije teh snovi pri višjih plenilcih (ki so na vrhu prehranske verige) izjemno velike, kar še poveča nevarnost potencialnih toksičnih učinkov. 

Raziskave potrjujejo, da se BFR nalagajo tudi v človeškem telesu 

Našli so jih že v maščobnih tkivih, krvi in materinem mleku. V več evropskih državah so sicer v zadnjih letih zaznali upad koncentracije starejših kemijskih oblik BFR, kar kaže na učinkovitost regulacij, a ostanki so še vedno prisotni.

EU z uredbo REACH in Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih že prepoveduje ali omejuje več vrst BFR, kar je pomemben korak k zmanjšanju izpostavljenosti.

Brez zagotovila, da so nove alternative varnejše  

Po drugi strani narašča skrb zaradi uporabe nadomestkov, ki za zdaj (še) niso vključeni v regulacijo, podatki o njihovih toksičnih učinkih in dolgotrajni izpostavljenosti pa so še vedno pomanjkljivi.

Namesto bromiranih spojin, ki so zaradi obstojnosti in škodljivosti strogo regulirane ali prepovedane, so se začeli uporabljati organofosforni zaviralci gorenja oz. OPFR (organophosphate flame retardants). Čeprav veljajo za manj obstojne in se v telesu hitreje presnavljajo, to ne pomeni, da so varni.

Njihova prisotnost je bila potrjena v urinu, serumu in laseh, kar kaže na njihovo sposobnost vstopa v telo. Študije so pokazale, da imajo tudi ti zaviralci gorenja pomembne toksične učinke: povzročajo oksidativni stres, motnje v hormonskem ravnovesju, nevrološke okvare in negativno vplivajo na razmnoževanje.

Njihova uporaba se povečuje, zato se tveganja zgolj "selijo" iz ene skupine kemikalij v drugo, brez zagotovila, da so nove alternative v resnici varnejše.

Med dvema ognjema

Ko tehtamo med varnostjo in dolgoročnimi tveganji za zdravje, se resnično znajdemo med dvema ognjema. Prvi plamen je takojšen in viden, želimo ga zatreti, še preden se razširi. Drugi je velikokrat neviden in dolgotrajen, saj kemikalije ostajajo v našem telesu in okolju.

Zato potrebujemo več raziskav, zlasti o mešanicah spojin in njihovih dolgotrajnih učinkih, ter boljši nadzor nad izpostavljenostjo – da žoge med dvema ognjema ne podajamo v nedogled, ampak boj končamo v prid zdravju.

ZPS nasvet

Potrošniki lahko s premišljenimi izbirami in navadami zmanjšamo izpostavljenost tem kemikalijam.

• Redno si umivajte roke, predvsem pred jedjo.
• Prostore pogosto prezračite in jih redno čistite.
• Prah brišite z mokro krpo, da se ne dviga v zrak.
• Uporabljajte sesalnik s filtrom HEPA, ki učinkovito zajame droben prah in delce.
• Izogibajte se preprogam in zavesam, saj zadržujejo prah in kemikalije.
• Izbirajte izdelke iz naravnih materialov, kot sta bombaž in volna, ki običajno vsebujejo manj dodatkov.
• Iščite oznake ali certifikate, ki potrjujejo odsotnost zaviralcev gorenja in drugih škodljivih snovi.

Avtorica: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja