Zakaj je vedno prostor za sladico?
6. marec 2025

Po zadnjem grižljaju krof ni več tako mamljiv kot na začetku, vi pa začutite, da ste siti. In čeprav bi na tej točki težko pojedli še en krof, se vrečki čipsa morda ne bi mogli upreti. Zato se sprašujemo: zakaj je vedno prostor za sladico?
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Predstavljajte si: po obilnem kosilu se odpravite k babici na obisk in že na vratih diši po sveže ocvrtih krofih. Čeprav ste ravnokar jedli, se ob omamnem vonju vaš apetit v trenutku ponovno prebudi. Prvi grižljaj je popoln, a z vsakim naslednjim je okus manj prijeten, užitek pa nekoliko manj intenziven.
"Senzorična sitost"
Opisani primer ponazarja t. i. senzorično sitost (izvirno sensory-specific satiety). Gre za pojav, pri katerem nam jed, ki jo trenutno uživamo, postaja vedno manj okusna, ne glede na to, koliko energije smo zaužili ali kako poln je naš želodec.
Ta proces uravnavajo možgani. Ko zaradi tega učinka določena hrana izgubi privlačnost, si je ne želimo več, enako velja za tisto, ki ji je po senzoričnih lastnostih (po okusu, teksturi ali aromi) podobna.
Velja pa nasprotno: bolj kot se neka hrana razlikuje od pravkar zaužite, večja je verjetnost, da nas bo premamila. Fenomen senzorične sitosti tako deloma pojasni, zakaj je po obilnem kosilu (skoraj) vedno prostor za sladico ali kak drug prigrizek.
Evolucijska prednost ali past?
Senzorična sitost je najverjetneje evolucijska prilagoditev, ki nas spodbuja k raznoliki prehrani in pomaga preprečevati pretirano uživanje ene same vrste hrane, kar bi lahko dolgoročno vodilo v pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi.
Mehanizem, ki je bil ključen za preživetje naših prednikov, še danes vpliva na naše prehranjevalne izbire. V sodobnem svetu, kjer je okusne in mamljive hrane v izobilju, pa lahko prispeva k prenajedanju.
Namesto da bi nas usmerjal k prehranski raznovrstnosti v korist zdravja, nas pogosto vodi v iskanje vedno novih okusnih dražljajev, ne glede na prehranske potrebe.

Domači ali kupljeni krofi?
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.