Z domačega balkona - sladke jagode, obdane z zelišči

9. maj 2024

Zakaj bi na balkonih imeli samo okrasne rastline, če lahko pridelujemo tudi jagode? Čez poletje nas bodo razveseljevale s sladkimi sadeži, katerih okus je popolnoma neprimerljiv s tistimi iz trgovine. Ob pitju jutranje kave na balkonu jih lahko opazujemo, kako iz dneva v dan bolj rdečijo, in se veselimo trenutka, ko se lahko z njimi posladkamo. Sreča je v majhnih stvareh, pravijo, in z domačimi jagodami si jo lahko pričaramo tudi sami.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Jagode so večletne rastline, katerih povprečna življenjska doba je od pet do šest let. Prvo leto ne bo veliko plodov, drugo in tretje leto pa nam bodo postregle s polno košarico. Vendar le, če bomo zanje ustrezno poskrbeli.

Po treh ali štirih letih bo njihova rodnost upadla, takrat jih zamenjamo z novimi sadikami. Sadimo jih lahko spomladi ali jeseni.  

Katere sorte jagod izbrati?

Razlikujemo enkrat in večkrat rodne sorte jagod.

Enkrat rodne cvetijo zgodaj spomladi, njihove plodove uživamo konec pomladi ali v jeseni, odvisno od sorte.

Večkrat rodne cvetijo večkrat do prve jesenske slane, njihove plodove pa uživamo od konca maja dalje. Sorto izberemo glede na želje in prostor, ki ga imamo na voljo. Plodove večkrat rodnih sort lahko obiramo dlje časa, enkrat rodne pa imajo bistveno več plodov, vendar krajši čas. 

Jagode nimajo le privlačnih plodov, ampak tudi lepo cvetijo. Nekatere imajo bele cvetove, druge temno roza in če jih posadimo skupaj v lonec, bodo prav lep okras na balkonu.

Poznamo tudi viseče sorte jagod, ki jih lahko posadimo v obešanke in obesimo na ograjo ali pod strop balkona. Za obešanke se odločimo le, če imamo zanje primerno mesto. Zalita obešanka s substratom je namreč lahko zelo težka, zato moramo poskrbeti, da je ustrezno pritrjena.

Namesto obešank lahko uporabimo tudi visoke posode, pri čemer pazimo, da se rastlina ne dotika tal, drugače bodo plodovi gnili. 

Pri izbiri ustrezne sorte nas lahko vodijo tudi velikost plodov (od majhnih, kot so gozdne jagode, do zelo velikih), barva (svetlo ali temno rdeče), oblika (okroglaste ali podolgovate) in ne nazadnje okus (bolj sladke, manj sladke, aromatične). 

Nasvet za izbiro dobre sadike

Pri nakupu sadik smo pozorni, da so na videz kompaktne, zelene, brez bolezni ali poškodb in da imajo čim več zelenih listov.

Sadiko lahko poskusimo vzeti iz lončka in pogledamo korenine: če se gruda lepo loči od lončka, je kompaktna in prepletena z zdravimi koreninami, je sadika kakovostna in je bila pravilno vzgojena.

Naj vas ne zavedejo sadike z malo listi in že z eno majhno zeleno jagodo – takšne bodo dale manj pridelka v primerjavi s kompaktnimi sadikami z večjo zeleno maso. Brez listov namreč ni plodov.

V trgovinah s sadikami je običajno na voljo več sort. Če niste, prepričani katero izbrati, za nasvet vprašajte trgovca. 

Sajenje sadik

Za jagode potrebujemo sončen prostor in substrat, ki je zračen in bogat s humusom (razgrajena organska snov iz ostankov rastlin, ki vsebuje hranila). Če uporabimo rabljene lonce, jih pred uporabo umijemo in obrišemo do suhega.

Lonci naj bodo globoki, z luknjami na dnu, da voda ne zastaja. Lahko jih pritrdimo na ograjo balkona (npr. s kovinskimi oporami), razporedimo po tleh, mizah ali pa jih postavimo na okenske police.

Pomembno je, da jagod ne sadimo pregloboko. Koreninska gruda naj bo v isti ravnini kot substrat v posodi, v katero sadimo. Če imamo večjo posodo, naj bo razdalja med rastlinami 20 cm. Po sajenju jih dobro zalijemo. 

Gojenje in oskrba rastlin

Jagode načeloma niso preveč zahtevne za oskrbo, zato jih lahko gojijo tudi začetniki. Nekaj tednov po sajenju jih začnemo dognojevati. Na voljo so različna posebna gnojila za jagode, uporabljamo jih v skladu z navodili proizvajalca.

Rastline zalijemo le takrat, ko je substrat posušen, pazimo, da jih ne "premočimo". Redno jim odstranjujemo odmrle liste. Če sadike postajajo blede, se na njih ne razvijajo plodovi, zato jih prestavimo na bolj sončno lego.

Ko se začnejo oblikovati plodovi, lahko substrat prekrijemo z narezano slamo. Tako bodo plodovi manj gnili, pa še umazani ne bodo od zemlje. 

Ko jagode bogato obrodijo 
Kadar je jagod preveč, da bi jih pozobali, jih uporabimo v kakšni sladici ali iz njih naredimo kozarček domače marmelade. Ni boljšega kot popečen kruhek, maslo in slastna jagodna marmelada. 

Poleg jagod lahko gojimo tudi zelišča

Poleg jagod lahko gojimo različna zelišča, kot so timijan, majaron, bazilika, meta, melisa, pehtran … V kuhinji nam bodo prišla prav, iz mladih rastlin lahko skuhamo tudi čaj, jih dodamo koktajlu ali z njimi okrasimo slaščice in druge jedi.

Če zelišča sadimo v isti lonec, imejmo v mislih, kako velika bo rastlina oz. kako na široko se bo razrasla (npr. meta lahko zraste tudi pol metra v višino). Izberimo ustrezno veliko posodo, da se rastline ne bodo stiskale. Lahko pa jih gojimo tudi ločeno. Vsekakor bodo popestrile videz balkona.

Avtorji: Simona Grden, Anja Bolha, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Jerneja Jakopič