Volna merino

11. februar 2019

Volno pridobivamo s striženjem ovc različnih pasem, divjih in domačih, tudi s striženjem nekaterih drugih dolgodlakih živali (koza, lama, zajec). Volnena vlakna so bolj ali manj skodrana, velike razlike med volno, ki jo dajejo različne živali, so tudi v strukturi, debelini in dolžini vlaken, kar vse vpliva na lastnosti volne in izdelkov iz nje. Dlaka živali ščiti pred mrazom, vlago in vročino, te lastnosti odlikujejo tudi volnena vlakna: da volna greje pozimi, vemo vsi, manj znano pa je, da nas poleti hladi.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Posebno cenjena je volna ovc pasme merino, njena vlakna so v primerjavi z volno drugih pasem zelo tanka, dolga in močno kodrava. Prav zaradi teh lastnosti in kodravosti delujejo izdelki iz volne merino izolativno, saj zadržijo veliko zraka. Ker je zrak dober izolator, pozimi odlično ščitijo pred mrazom.

Toplotno izolativnost volne dopolnjujeta velika vpojnost in lastnost, da vlaga iz nje tudi izhlapi. V praksi to pomeni, da telesni znoj, ki nastaja, ker se poleti zaradi visokih temperatur telo pregreje, volna vpije, vlaga pa nato počasi izhlapeva v hladnejšo okolico, stran od telesa. Občutek imamo, da je volneno oblačilo, v katero smo oblečeni, suho, izhlapevanje pa daje vtis, da nas volna hladi.

Volna merino ima veliko sposobnost vpijanja vlage – sprejme je do 30 odstotkov svoje suhe teže (večina kemičnih vlaken le do sedem odstotkov), preden začutimo, da je mokra. Prednosti te volne je še več: ker vsebuje ostanke lanolina (naravna maščoba), se oblačila manj umažejo in ne navzemajo vonja po znoju, zato jih manj pogosto peremo in tako podaljšujemo njihovo življenjsko dobo. Pomembno je le, da jih po nošenju dobro prezračimo.

Avtorica: Dušica Breskvar