Velikost avtomobila in učinkovit pogon: zakaj je »manjši boljši?«

17. september 2025

Večji in težji kot je avtomobil, več energije bo porabil v celotnem življenjskem ciklu – ne glede na to, ali ga poganja elektrika ali fosilna goriva. V praksi se vedno znova izkaže, da so manjši in lažji avtomobili bolj stroškovno učinkovita, pa tudi bolj trajnostna izbira od večjih in težjih modelov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ko razmišljamo o trajnostni mobilnosti, pogosto razmišljamo le o vrsti pogona – ali je avtomobil električen, hibriden, bencinski ali dizelski. Toda podatki o celotnem življenjskem ciklu (16 let in 240.000 km), jasno kažejo, da je vsaj enako pomembna tudi velikost oziroma masa avtomobila.

Koliko energije dejansko porabimo?

Razmerja si je najbolje predstavljati, če jih postavimo na isti imenovalec:

• En liter bencina v sebi nosi nekaj manj kot 9 kWh energije, zato povprečna poraba 7 litrov bencina na 100 kilometrov pomeni slabih 63 kWh porabljene energije na tej poti.
• En liter dizelskega goriva vsebuje približno 10 kWh energije, tako da pri dizelskem avtomobilu poraba 6 litrov na 100 km preračunano pomeni okrog 60 kWh energije.

Obe vrednosti sta precej višji kot pri električnih avtomobilih, kjer:

• veliki modeli v povprečju porabijo 25 kWh na 100 kilometrov, nekateri tudi 30 kWh,
• v povprečju lahko pri običajnih električnih avtomobilih računamo na približno 20 kWh/100 km,
• najbolj varčni električni avtomobili se ponašajo s povprečno porabo okrog 15 kWh/100 km.

Že ti podatki kažejo, da električni avtomobili porabijo od 3- do 5-krat manj energije kot vozila z motorji na notranje zgorevanje. A hkrati je jasno, da je tudi med električnimi vozili razlika med manjšim mestnim modelom in velikim SUV-jem lahko celo dvakratna.

Nekje vmes so priključni hibridi, pri katerih je seveda skupna poraba odvisna od tega, koliko se vozimo na elektriko in kakšen je prispevek motorja na notranje zgorevanje. Predvidevamo lahko, da takšni avtomobili za 100 kilometrov vožnje porabijo med 40 in 45 kWh energije, torej nekako dvakrat več kot električni avtomobili.

Primerjava z javnim prometom

Še bolj jasna postane slika, ko te podatke postavimo ob bok javnemu prometu. Poraba avtobusa ali vlaka znaša med 0,5 in 5 kWh na 100 km na potnika, kar pomeni, da je javni prevoz v povprečju večkrat učinkovitejši od osebnega avtomobila – tudi električnega. Če je avtobus ali vlak dobro zaseden, se energijska učinkovitost na potnika še dodatno izboljša in noben osebni avtomobil temu ne more konkurirati.

Poraba v celotnem življenjskem ciklu

Povprečna poraba, merjena v življenjskem ciklu avtomobila nekoliko izniči prednosti električnega avtomobila, predvsem pa pokaže na pomen velikosti (in teže) izbranega modela. Pri konzorciju Green NCAP za dolžino življenjskega cikla jemljejo 16 let in 240.000 prevoženih kilometrov, v izračunu pa upoštevajo podatke o proizvodnji, transportu, pogonski energiji, uporabi in razgradnji avtomobila.

Lanski podatki (na voljo so za omejen nabor modelov različnih velikosti in pogonov) kažejo:

• Majhni električni avtomobili (denimo Opel Corsa ali Hyundai Kona) v celotnem življenjskem ciklu v povprečju porabijo okrog 55 kWh energije za vsakih sto prevoženih kilometrov.
• Blizu tej vrednosti so tudi večji električni avtomobili z učinkovitejšo zasnovo (denimo Tesla Model 3 ali celo Volkswagen ID.7).
• Bolj potratni (večji in/ali manj učinkoviti) električni avtomobili v celotnem življenjskem ciklu porabijo več kot 75 kWh energije na vsakih 100 kilometrov. V ta okvir, denimo, sodita Kia EV6 in BYD Seal Udesign, ki pri nas morda še ni tako znan.
• Kompaktni modeli z dizelskim motorjem, kakršna sta Opel Astra ali Peugeot 308, v življenjski dobi že lahko porabijo manj energije od najbolj potratnih električnih avtomobilov (med 75 in 85 kWh/100 km).
• Od deset do petnajst odstotkov več energije zahtevajo manjši avtomobili z bencinskim motorjem (denimo Volkswagen Taigo).
• Zmogljivejši in večji avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje porabijo 100 kWh na sto kilometrov ali, številni (denimo poltovornjaki) tudi več kot 150 kWh/100 km.

Omenimo, da povprečno štiričlansko gospodinjstvo brez ogrevanja porabi približno 10 kWh energije na dan. To pomeni, da za vožnjo od Ljubljane do Kopra porabimo od 6 do 15 dni energije povprečnega gospodinjstva.

Iz primerjav jasno izhaja:

• Tip pogona je pomemben, a nikakor ni edini dejavnik.
• Masa in velikost avtomobila odločilno vplivata na porabo energije in s tem na ogljični odtis.
• Manjši avtomobili so praviloma stroškovno bolj učinkovita in hkrati bolj trajnostna izbira – ne le zato, ker porabijo manj energije, ampak tudi zato, ker zavzamejo manj prostora v mestih in zahtevajo manj surovin pri proizvodnji.
• Javni promet ostaja energijsko najbolj učinkovita oblika mobilnosti, ki lahko pomembno prispeva k zmanjšanju skupne porabe energije in izpustov toplogrednih plinov.

Besedilo: Boštjan Okorn