Varujmo planet na zabaven način – tudi s subvencioniranimi električnimi kolesi

11. junij 2024

Pri Borzen so objavili poziv za subvencije za nakup električnih koles. Kakšni so razlogi za subvencioniranje električnih koles, zakaj ukrep kot spodbudo bolj trajnostnemu načinu mobilnosti pozdravljamo in kakšne spodbude bi bilo po našem mnenju še dobro uvesti?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Z avtomobilom skrbiš za okolje, s kolesom »goljufaš«?

Električne avtomobile dojemamo kot zeleno rešitev. Eko-sklad je npr. v pozivu leta 2023 za subvencioniranje njihovega nakupa namenil 11 milijonov evrov, višina subvencije pa je znašala do 6500 evrov za nakup cenejših novih vozil (skupna cena do 35.000 evrov) oz. do 4500 evrov za nakup dražjih novih vozil.

Po drugi strani električna kolesa dojemamo kot »umazana«, saj imajo v nasprotju z navadnimi tudi baterijo. Kdor se vozi z električnim kolesom tu in tam celo sliši, da je neke vrste »goljuf«, saj se ne premika s svojo močjo, ampak s pomočjo motorja. Tudi če ni na Tour de France, ampak na vsakodnevni poti v službo.

Električni avtomobil je zaradi učinkovitejšega prenosa energije res bolj energijsko učinkovit kot avtomobil z motorjem na notranje zgorevanje. Zanimivo pa je, da električno kolo primerjamo zgolj z navadnim kolesom, z avtomobilom pa ne.

Električno kolo je torej več kot 20-krat bolj učinkovito od električnega avtomobila

Po nekaterih virih je celo bolj okolju prijazno kot v hoja in navadno kolo, saj je električni motor učinkovitejši pri prenosu energije kot zgolj pogon na noge. Tudi ob upoštevanju negativnih vplivov, povezanih s proizvodnjo in baterijami. Spodbujanje mobilnosti z električnimi kolesi je torej precej bolj ključno v boju proti podnebnim spremembam, kot je spodbujanje mobilnosti z električnimi avtomobili.

Električna kolesa in vsakdanje poti

Avtomobil je neučinkovit, ker zavzame prostor ene študentske sobe in ker za prevoz kakšnih 120 kg ljudi in nekaj prtljage (povprečna zasedenost avtomobilov v Sloveniji je 1,5 potnika/vozilo, predpostavimo težo osebe 80 kg) vlečemo še najmanj tono pločevine.

Seveda je zelo primeren za uporabo, saj ima veliko prostora za prtljago, ščiti nas pred neugodnimi vremenskimi razmerami in nam omogoča potovanje na daljše razdalje brez večjih fizičnih naporov. Poleg tega v razvoj preostalih načinov prevoza ne vlagamo toliko kot v ceste in parkirišča.

Seveda je prevoz s kolesom na razdalje, daljše od deset kilometrov, zelo težko konkurenčen avtomobilu. Ampak pomemben je tudi način, kako gradimo naša mesta in kako dolge poti moramo opravljati, da zadovoljimo vsakodnevne potrebe. Na primer: ali je možno nakup opraviti le v ogromnem trgovskem centru na robu mesta ali je na voljo kakšna lokalna trgovinica na vogalu ulice?

S pojavom električnih koles je ovir za kolesarjenje na vsakodnevnih poteh precej manj, saj je klance, veter in malo daljše razdalje z njimi precej lažje premagati.

Spodbude za nakup električnih koles, čeprav za zdaj v razmeroma skromnem finančnem obsegu in z omejujočimi pogoji, so dobrodošel korak pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Da o zdravju in osebnih financah potrošnikov ne govorimo: kolesarjenje, tudi s pomočjo motorja, še vedno zahteva več gibanja kot vožnja avtomobila.

Koraki so pravi, vendar ne smejo biti edini

Ni treba zamenjati vseh potovanj z avtomobili, marsikatero pa bi lahko. Spodbujanje nakupa električnih koles je v tem pogledu dober korak.

Vendar je odvisnost od avtomobila sistemski problem, ki zahteva sistemsko ukrepanje:

1. S kolesi brez skrbi od točke A do točke B. S spodbujanjem urejanja varnega, udobnega in povezanega kolesarskega omrežja omogočimo, da se lahko vsi, tudi otroci in starejši, brez skrbi s kolesom peljejo od točke A do točke B.
2. Ključna za to je ureditev parkiranja koles. S spodbujanjem urejanja varnih in strateško lociranih prostorov za parkiranje koles preprečimo skrbi lastnikov, da bi se kolesa poškodovala ali da bi jih kdo ukradel, tudi v primeru shranjevanja za daljši čas (npr. na postaji).
3. Kolesa naj bodo na voljo ob postajah javnega prevoza. S spodbujanjem uvajanja in širjenja sistemov za izposojo koles povečujemo uporabo koles tudi pri tistih brez kolesa oz. pri tistih, ki so se v kraj pripeljali z javnim prevozom.
4. Javni prevoz lahko nadgradi dostopnost za kolesarje. S spodbujanjem urejanja prostorov za prevoz koles na javnem prevozu bistveno podaljšamo dolžino poti, ki jih je možno opraviti s kolesom.
5. Kakovost javnega prevoza je pogoj, da sistem sploh deluje. Tudi razvoj kakovosti storitve javnega prevoza je pomemben za zmanjšanje odvisnosti od avtomobila, predvsem za potovanja na daljših razdaljah.

Na vseh omenjenih področjih je v Sloveniji opaziti napredek, vprašanje pa je, ali je dovoljšen, da bi avtomobil že imel resno alternativo na ravni države.

Nazadnje ne vidimo razloga, da poleg nakupa električnih koles ne bi spodbujali tudi nakupa navadnih koles, namenjenih za dnevno mobilnost.

Če bi iz sheme izključili luksuzna dirkalna kolesa in namenska gorska kolesa, s spodbudami za nakup navadnih koles dosegamo enak cilj kot s spodbudami za nakup električnih. Ta so dobra za malo daljše razdalje, vendar so nekoliko težja, medtem ko so navadna kolesa dobra za krajše razdalje, so lažja, cenejša in ne zahtevajo možnosti dostopa do električnega omrežja.

Ampak, kot že omenjeno, električna kolesa so bistveno bolj okolju, zdravju in denarnici prijazna, kot jim to pripisujemo, zato je ukrep spodbujanja nakupa zelo pozitiven in ga je vredno nadaljevati in razširiti.

Če niste odločeni, ali bi oddali vlogo za subvencijo – ali smo omenili, da je vožnja z električnim kolesom zabavna?

Avtor: Klemen Košič