Varčna gospodinja - kako porabiti ostanke hrane?

21. november 2024

Skladovnice uporabljenih škatel za jajca, ponovna uporaba nakupovalnih vrečk, police v shrambi, polne praznih kozarcev za vlaganje, ki čakajo na n sezono vlaganja ... Vse to so dokazi, da je ponovna uporaba predmetov močno zakoreninjena v slovenski gospodinjski značaj.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Podobno se je vsaj v preteklosti ravnalo z ostanki hrane. Med slovenskimi prepoznanimi tradicionalnimi jedmi najdemo veliko takih, katerih izvorni namen je bila prav preudarna uporaba živil. 

Varčno kuhanje v preteklosti

Zaveza za varčno kuhanje je v preteklosti pogosto vplivala na tedenski jedilnik. Če je bila goveja juha s pečenim ali ocvrtim piščancem in prilogo stalnica nedeljskih kosil, je bilo ponedeljkovo pripravljeno tako, da se je porabila govedina iz juhe.

Iz mlete kuhane govedine so gospodinje pripravljale mesne polpete z različnimi zelenjavnimi omakami ali pa so govedino porabile v solati z dodatki zelenjave in kuhanih jajc (okisana govedina ali esikflajš).

Slovenske gospodinje so lahko že med prvo svetovno vojno prebirale nasvete za pripravo varčnih jedi v najbolj priljubljenih kuharskih knjigah, kot je Varčna kuharica Marije Remec, v kateri je avtorica nanizala napotke za premišljeno in inovativno rabo živil za zagotavljanje stabilne in dovolj hranljive prehrane.

Podobne rešitve najdemo tudi v Slovenski kuharici sestre Felicite Kalinšek in v Kuharski knjigi mojstra Ivana Ivačiča.

Sodobni čas – čas zavržene hrane

Danes v gospodinjstvih zavržemo vsaj tretjino nakupljenih živil. Razlogi se pogosto skrivajo v pomanjkljivem kuharskem znanju in pomanjkanju časa, da bi lahko s spremljanjem zalog v shrambi ali hladilniku živila še pravočasno umestili v obrok. 

Metoda FIFO in drugi nasveti

Odgovorna uporaba hrane v prvi vrsti zahteva premislek o tem, kako poskrbeti, da bo čim dlje uporabna. Hladilnik, v katerem hranimo največ pokvarljivih živil, ima svoje zakonitosti. Najnižja temperatura je na spodnjih policah, zato tam hranimo najhitreje pokvarljiva živila (ribe, meso, zelenjava, sadje).

V zelo polnem hladilniku je temperatura pogosto višja od prikazane.

Znižamo jo lahko s preprostim trikom: najbolj občutljiva živila obdamo s hladilnimi vložki iz zamrzovalnika, živila pa pogosto spremljamo in tista, ki jih je treba najprej porabiti, postavljamo v ospredje.

Pri tem si lahko pomagamo z metodo FIFO (first in, first out), ki se je uveljavila v profesionalni gastronomiji in temelji na načelu, da najprej uporabimo živilo, ki se je prvo v svoji skupini znašlo v hladilniku. Koristno je tudi etiketiranje odprtih živil, da nanje opozorimo vse družinske člane.

Živila, ki jih je treba porabiti najprej, lahko po večini zamrznemo. Zeleno zelenjavo pred tem blanširamo, da prekinemo encimske procese in ohranimo hranilno vrednost ter barvo. Živila zamrznemo v plastičnih vrečkah, iz katerih iztisnemo čim več zraka. Opremimo jih z etiketo o vsebini in datumu zamrznitve.

V obstoječih receptih uporabite živila, ki jih je treba najprej porabiti

Potem je na vrsti naša ustvarjalnost. Ko razmišljamo o pripravi jedi, poskušajmo v obstoječih receptih najti prostor za umestitev živil, ki jih je treba najprej porabiti.

Pri tem nam lahko pomagajo številne brezplačne kuharske aplikacije, ki nam predlagajo recept na podlagi izbranih sestavin, ali pa pobrskamo po kuharskih knjigah, ki imajo stvarno kazalo zapisano na osnovi živil. 

Predstavljamo manj pogoste načine uporabe nekaterih živil, ki se največkrat znajdejo med odpadki.

Kruh    

Manj svež kruh grobo naribamo (kot repo), da dobimo drobtine, podobne azijskim drobtinam panko,in jih posušimo.

Kose suhega kruha zamrznemo, uporabimo jih za zgoščevanje juh in omak. Ko želimo zgostiti jed, kos zamrznjenega kruha preprosto kuhamo z jedjo in ga, ko se zmehča, pretlačimo.

Ostanki in obrezki zelenjave

Ostanke zelenjave očistimo vseh nečistoč, operemo in dobro odcedimo. Damo jih na pekač in pečemo v pečici 15 minut. Pečene ostanke damo v lonec, zalijemo s hladno vodo in kuhamo pol ure. Odcedimo in shranimo v hladilniku ali zamrzovalniku.

Tako pripravljeno zelenjavno osnovo uporabimo za juhe, enolončnice ali vse slane jedi, ki bi jih drugače zalivali z vodo.

Skorja sira 

Skorje sira zamrznemo. Pri pripravi omak ali gostih juh jih kuhamo z osnovno jedjo, kar prispeva k polnosti okusa. Lahko pa jih skuhamo v sladki smetani in zmeljemo v preprosto sirno omako. Če imamo dober mešalnik, lahko izsušene kose sira fino zmeljemo v sir ribanec.

Obrezki salam, slanine ali prekajenega mesa

Obrezke grobo zmeljemo v mešalniku in mešanico hranimo v zamrzovalniku. Uporabimo jo za zabelo štrukljev ali svaljkov. Odlična je za izboljšanje okusa enolončnic, v katere običajno spada slanina (jota, vampi, ričet).

Različne kaše in riž

Ostanke kuhane kaše ali riža (tudi rižote) hranimo v zamrzovalniku, saj so odlična rešitev za zgoščevanje zelenjavnih kremnih juh. Dodamo jih ob koncu kuhanja juhe in vse skupaj pretlačimo do žametne strukture.

Ostanki piškotov brez glazure

Piškote zmeljemo in zamrznemo. Uporabljamo jih za zgoščevanje sadnih nadevov (kot krušne drobtine) ali opražene posipamo po kremah in sladoledih.

Najbolj slastna trajnostna gobja juha, ki bi jo priporočila tudi Marija Remec

Odličen primer premišljene rabe ostankov hrane je slastna gobja juha, ki je nastala kot izziv trajnostne uporabe živil. Pripravimo jo, ko se v zamrzovalniku znajdejo potrebne sestavine. Navdušila bo s polnim okusom in izdatnostjo, zato je lahko tudi samostojna jed.

Sestavine za 6 oseb

• 500 g mešanih gob (sveže ali zamrznjene)
• 300 g ostankov zelenjave (korenje, zelena, bučke, brokoli)
• 300 g ostankov poljubne kuhane kaše ali riža 
• 250 g sesekljane čebule
• 2 stroka sesekljanega česna
• 1 zvrhana žlica timijana
• 3 listi lovorja
• sol, poper
• 2 žlici jabolčnega kisa
• 2 pesti sesekljanega peteršilja
• 2 žlici olja
• 100 g mletih obrezkov mesnin 
• 1,5 l zelenjavne osnove 

Navodila

Gobe grobo sesekljamo. Na olju v loncu na hitro opražimo mešanico obrezkov mesnin. Dodamo čebulo in česen ter na hitro opražimo. Nato dodamo fino sesekljano zelenjavo, sesekljan peteršilj in gobe. Pražimo približno 10 minut, da se zelenjava malo zmehča in dno posode porjavi.

Dodamo zelišča in ostanke kaše ali riža ter zalijemo z zelenjavno osnovo (ali vodo). Solimo, popramo in kuhamo 20 minut. Polovico juhe fino pretlačimo s paličnim mešalnikom in dodamo nepretlačeni juhi. Če je juha pregosta, lahko dodamo tekočino in še malo pokuhamo. Začinimo s kisom in postrežemo.

Juha je odlična tudi, če ji ob koncu kuhanja dodamo malo kisle smetane.

Avtorica: Mojca Polak, predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor