Varčevanje v skladih ETF

8. julij 2022

Skladi ETF (Exchange Traded Funds) so zaradi vseh prednosti, ki jih imajo pred drugimi oblikami vlaganja v vrednostne papirje, v zadnjih letih postali najhitreje rastoč investicijski produkt v razvitem svetu.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zasebni vlagatelji, ki sami trgujejo na borzi, velikokrat naredijo osnovno napako – premoženja ne razpršijo dovolj. Vsi poznamo izrek, da kdor ne riskira ne profitira, toda to je res le do določene mere. Razpršitev naložb je edino zastonj kosilo, ki je vlagatelju na voljo brez prevzemanja dodatnega tveganja.

Razmerje med tveganjem in številom vrednostnih papirjev v portfelju

Del tveganja pri investiranju v vrednostne papirje je mogoče preprosto izničiti z razpršitvijo svojih naložb. Govorimo o t. i. nesistematičnem tveganju. Za ta pojav obstaja tudi ljudska modrost, ki pravi, da naj ne nosimo vseh jajc v isti košari.

Za učinkovito diverzifikacijo je treba izbrati naložbe, ki so med seboj čim manj korelirane, to pomeni, da je gibanje njihovih tečajev čim bolj raznoliko. Le tako lahko dosežemo zmanjšanje tveganja s povečanjem števila naložb.

Vlagatelj mora svoj portfelj diverzificirati tako regijsko kot panožno. Vanj mora vključiti različne naložbene razrede (delnice, obveznice, surovine), da zmanjša tveganje, seveda skladno s strateško alokacijo, primerno njegovemu profilu tveganosti.

Študije so pokazale, da primerno razpršen portfelj vsebuje vsaj 30 različnih naložb. Malemu vlagatelju se zastavi logično vprašanje: kako doseči takšno razpršenost brez previsokih transakcijskih stroškov? 

Rešitev ponujajo skladi ETF.

Kaj so skladi ETF?

Skladi ETF (Exchange Traded Funds) so odprti investicijski skladi, ki kotirajo na borzah. Poenostavljeno rečeno: lahko jih označimo kot delnice, ki imajo vse značilnosti investicijskih skladov. Tako kot delnice in zaprte sklade jih je mogoče kupiti ali prodati kontinuirano v času trgovanja na večini svetovnih borz.

Sklad ETF

Večina skladov ETF dosledno sledi indeksom vrednostnih papirjev. Indeksi so košarice vrednostnih papirjev, ki predstavljajo celoten kapitalski trg ali del trga, kot so ameriški Dow Jones Industrials, Nasdaq, nemški DAX, japonski Nikkei, indeksi trgov v razvoju itd.

Lahko pokrivajo svetovni delniški trg ali posamezne geografske trge, panoge, surovine, valute, v novejšem času tudi strategije. Sledijo tudi posameznim obvezniškim indeksom, plemenitim kovinam in surovinam.

Med skladi ETF in izbranimi institucionalnimi investitorji poteka arbitraža, kar zagotavlja dosledno sledenje sklada ETF izbranemu indeksu. 

Zaradi pasivnega upravljanja so upravljavske provizije in celotni stroški poslovanja (ang.: TER – Total Expense Ratio) bistveno nižji kot pri drugih oblikah skladov; pri največjih ETF npr. znašajo tudi manj kot 0,1 odstotka na leto.

V povprečju so celotni stroški poslovanja od 0,3 do 0,4 odstotka na leto, kar je bistveno manj kot pri večini drugih vrst skladov, kjer se v povprečju gibljejo od 1,5 do 2 odstotka na leto.

Kako samostojno periodično varčevati v skladih ETF?

Skladi ETF kotirajo na borzah, zato jih lahko vlagatelj kupi in proda kot katero koli delnico – svojemu borznemu posredniku oz. na on-line trgovalni platformi odda naročilo.

Težava lahko nastane, če želi vlagatelj v ETF periodično varčevati z manjšimi zneski, in sicer zaradi minimalnih trgovalnih provizij, ki jih zaračunajo borzni posredniki. To je bil v preteklosti eden glavnih razlogov za nastanek skladov ETF, ki jih ponujajo tudi nekateri slovenski DZU in pokojninske zavarovalnice, a ti seveda poleg stroškov sklada ETF zaračunajo še dodatne svoje provizije.

Varčevalcem, ki ne želijo vlagati v sklade ETF, ostaja na voljo zanimiva možnost, ki jo ponujajo nekateri tuji, predvsem nemški, diskontni spletni borzni posredniki – varčevalni načrti ETF.

Primer ponudnikov varčevalnih načrtov za izbrani sklad ETF (Vir: JustETF)

 

Varčevalec na on-line platformi izbere borznega posrednika enega ali več ETF, v katerih želi mesečno ali četrtletno varčevati, absolutni znesek periodičnih vložkov in datum, ko se nakup opravi. Iz njegovih denarnih sredstev, ki jih ima pri borznem posredniku, nato nakupi potekajo samodejno, skladno z varčevalnim načrtom.

Posredniške provizije varčevalec ne plača, ker je to stvar dogovora med borznim posrednikom in izdajateljem sklada ETF.

Podobno lahko varčevalec naredi tudi periodični načrt izplačevanja, kjer samodejno potekajo prodaje sklada ETF v določenem znesku na izbrani datum.

Pri tem se je seveda treba zavedati, da če vlagatelj prodaja sklade ETF znotraj obdavčljivega obdobja, nastaja davčni učinek, ki ga bo moral sam poročati Finančni upravi RS, kar je pri periodični naravi nakupov in/ali prodaj precej zamudno opravilo.

Prav tako je treba vzeti v zakup, da nimajo vsi spletni borzni posredniki strani prevedene tudi v angleški jezik, zato je priporočljivo zadostno znanje jezika države, kjer delujejo.

Za samostojne vlagatelje v sklade ETF obstajajo tudi zelo uporabna orodja, ki nudijo pomoč pri sestavi portfeljev, v katerih bodo varčevali (npr. portal www.justetf.com), širok pregled skladov ETF, informacij o njih in poučna gradiva za vlagatelje.

Avtor: Gregor Pipan, samostojni svetovalec za finančne trge