Univerzalni napajalniki USB: kako izbrati pravega?
24. januar 2025

Na kaj morate biti pozorni, ko kupujete napajalnik s priključkom USB tipa C, s katerim boste polnili večino sodobnih mobilnih naprav?
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Od konca lanskega leta v celoti velja Direktiva o skupnih polnilnikih (2022/2380), ki določa, da morajo nekatere kategorije potrošniških naprav omogočati polnjenje baterij prek priključka USB tipa C.
Mednje sodijo digitalni fotoaparati, igralne konzole, slušalke, prenosni zvočniki, pametni telefoni, prenosne navigacijske naprave, tablični računalniki, bralniki e-knjig ter brezžične tipkovnice in miške. Za prenosne računalnike bo direktiva začela veljati aprila 2026, vendar jo že danes podpira veliko modelov praktično vseh proizvajalcev.
Bistvo direktive je odprava presežnih napajalnikov, ki pogosto končajo med elektronskimi odpadki. Namesto več manjših bomo torej imeli enega univerzalnega, ki bo zagotavljal dovolj moči tudi za najbolj zahtevne naprave.
Napajalnikov je vse manj tudi v škatlah z napravami
V skladu z novo direktivo se proizvajalci lahko odločijo, da v škatlo z novo napravo ne dodajo tudi napajalnika, ampak samo napajalni kabel. Na eni strani to zmanjšuje količino (neuporabljanih) napajalnikov in posledično količino elektronskih odpadkov, na drugi strani pa potrošnikom omogoča, da se sami odločijo, kateri napajalnik bodo uporabljali.
Na škatli naprav brez napajalnikov boste našli znak z obvestilom na sliki levo, zato bodite nanj pozorni pri nakupu.
Vrste napajalnikov s priključkom USB tipa C
Napajalniki so različnih velikosti in vrst.
Tisti z močjo 15 vatov so primerni za polnjenje manjših naprav.
Modeli z močjo, ki preseže 400 vatov, polnijo prenosne računalnike in več naprav hkrati, saj imajo več priključkov USB.
Običajni so tipa C, najdejo pa se tudi modeli, ki te kombinirajo s priključki tipa A.
Z močnejšim napajalnikom boste zlahka polnili manj zahtevne naprave, na primer pametne telefone ali slušalke, kajti te »potegnejo« zgolj toliko toka, kot ga potrebujejo. Obratno, da bi manj močan napajalnik polnil baterijo prenosnega računalnika, v večini primerov ni mogoče.
Vse to je pametno upoštevati, ko se odločate za primeren napajalnik. Če iščete takšnega, s katerim boste doma polnili več naprav hkrati, potem mora biti močnejši in imeti več priključkov.
Za večino gospodinjstev bo zadostoval napajalnik z močjo nad 60 vatov z vsaj tremi priključki.
Ali je večji napajalnik vedno boljši?
Močan napajalnik ne more škoditi. Razen v primeru, da iščete napajalnik, ki ga boste imeli ves čas pri sebi zato, da boste polnili pametni telefon. Takrat je morda bolje, da se odločite za manjšega in lažjega, saj se pozna vsak gram preveč v nahrbtniku ali torbi.
Rešitev so lahko napajalniki iz galijevega nitrida (GaN). Poleg večje učinkovitosti so kompaktnejši in primernejši za potrošnike, ki iščete fizično manjšega.
Ko se odločate za napajalnik, je bolje, da izberete močnejšega z večjim številom priključnih mest. Upoštevajte, da naj zagotavlja večjo moč od moči, ki jo zahteva najzahtevnejša naprava, ki jo nameravate polniti. Če na primer prenosni računalnik zahteva 65 vatov, naj najmanj tolikšno moč napajalnik zagotavlja na vseh priključkih (če jih je več).
Dober napajalnik naj ima vsaj dva priključka USB tipa C, da bo sposoben sočasno polniti dve napravi. Nekateri nudijo celo osem ali deset priključkov, vsakega z močjo 100 vatov. Razmislite še o tem, ali naj ima napajalnik še kakšen priključek tipa A, saj gotovo imate kaj nekaj kablov z njim.
Kako je z združljivostjo?
Evropska direktiva zahteva od proizvajalcev naprav, da omogočajo polnjenje le-teh prek priključka USB tipa C z močjo, ki jo zahtevajo. Obstajajo izjeme, povezane z različnimi standardi, ki se kažejo v različnih polnilnih močeh. Oziroma drugače: starejši standardi ne dovolijo tolikšne moči, kot jo novejši.
Standard 2.0 iz leta 2014 je skoraj že umaknjen iz uporabe, tako da danes večinoma najdemo naprave, narejene v standardih 3.0 ali 3.1. Razlika med njima je v največji napetosti. Standard 3.0 podpira 20 voltov, medtem ko različica 3.1 napetost dvigne na 48 voltov, kar omogoča napajalniku polnjenje z največ 240 vati.
Da pa je to mogoče, morata enak standard podpirati tako napajalnik kot nanj priključene naprave. Če ni tako, potem polnjenje poteka z močjo, ki jo dovoljuje naprava s starejšim standardom.
Kolikšne so cene?
Hiter pregled ponudbe na lokalnem trgu pokaže, da se cene napajalnikov gibljejo vse od dobrih 10 € pa tja do 200 €. Odvisne so od moči, ki jo zagotavlja, uporabljenih materialov (napajalniki GaN so dražji) in števila priključnih mest.
Direktiva Evropske unije zahteva združljivost, zato mora vsaka naprava dovoliti polnjenje ne glede na proizvajalca napajalnika. Hkrati ni nikakršnih dokazov, da bi bili napajalniki proizvajalca naprav (na primer Appla ali Asusa) boljši od tistih, ki jih ponujajo neodvisni ponudniki in ustrezajo vsem tehničnim in varnostnim standardom.
Še nekaj zanimivosti o napajalnikih:
- V večini primerov sodobni napajalnik ne predstavlja varnostne grožnje, če ga pozabite izklopiti čez noč. Vseeno ni odveč, če ob neuporabi napajalnik odstranite iz vtičnice.
- Napajalniki v mirovanju porabijo med 0,2 in 0,5 vata. V najslabšem primeru, če bi ga pustili delovati celo leto (česar ne počnemo), bi porabil 4,38 kilovatne ure, kar ne predstavlja velikega stroška.
- Ob nakupu (dodatnih) kablov za polnjenje se namesto cenenih se raje odločite za trpežnejše in debelejše, sploh če napajalnik in naprava podpirata standard 3.1. Večja kot je moč, bolj se segreje kabel, zato je bolje, če je ta bolj kakovosten. Upoštevajte naslednje: kabel naj bo trden, vendar ne pretrd, da je še vedno prožen.
Zgodovina in prihodnost
Univerzalni napajalniki so del strategije, ki je zasnovana v direktivi o radijski opremi (RED, Radio Equipment Directive). Že leta 2009 je Evropska komisija pozvala izdelovalce opreme, naj zmanjšajo število različnih napajalnikov.
V tistem času (okrog 2009) se je pogosto dogajalo, da so bili napajalniki različni celo za izdelke iste znamke, tako da jih je bilo na trgu več kot trideset samo za mobilne telefone. Po petih letih se je njihovo število sicer zmanjšalo na tri, a kljub podpisanem nezavezujočem dogovoru se v naslednjih štirih letih industrija ni znala do konca poenotiti.
Do leta 2022 so zato v evropski institucijah (komisija, parlament in svet) uskladili besedilo direktive, ki je začela veljati 27. decembra 2022. Dve leti kasneje se je, kot smo zapisali, izteklo dveletno prehodno obdobje, zato zdaj na trgu ne bi več smelo biti naprav brez napajalnika USB-C.
V naslednjem letu lahko pričakujemo oceno stanja in možno razširitev direktive še na pametne ure in zapestnice, daljinsko vodene igrače, drone, električne zobne ščetke, očala za navidezno resničnost in krmilnike za video igre. Vse omenjene naprave sodijo v okvir RED, medtem ko, denimo, brivniki ne in jih zato ta direktiva ne zadeva.
Tudi v prihodnje bodo izvajanje direktive redno preverjali in se o morebitnih spremembah in razširitvah odločali v skladu s stanjem na trgu. Znano je že, da bodo preverili tudi možnost prodajo novih naprav ne samo brez napajalnika, pač pa tudi brez kabla.
Besedilo: Marjan Kodelja
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.