Tunina: kaj se skriva v konzervi?

8. maj 2025

Ko posežemo po konzervi tunine, nas zanima le, ali je v (oljčnem) olju ali lastnem soku. A razlike so večje, kot se zdi – v konzervi je lahko črtasti, rumenoplavuti ali velikooki tun, ulovljen v različnih morjih in z različnimi orodji. To so pomembni podatki, ki vplivajo na našo izbiro, a jih zakon ne predpisuje, zato so na embalaži navedeni le, če se za to odloči proizvajalec.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Tudi zaradi te vrzeli v zakonodaji je ta del trga še bolj izpostavljen različnim zlorabam. Goljufije v prehranski industriji po nekaterih ocenah vsako leto globalno povzročijo kar 30 milijard evrov škode.

Ribe in morski sadeži so med bolj tveganimi kategorijami, saj so si mnoge vrste podobne, razlike v kakovosti pa potrošnik težje prepozna. Takšne zlorabe ne škodujejo le potrošnikom, temveč tudi podjetjem, ki delujejo pošteno, in nadzornim organom, ki s tem izgubljajo zaupanje javnosti.

Sledljivost, torej jasna informacija o tem, kaj, kje in kako je bilo ulovljeno, je zato ključna za bolj pregleden in zaupanja vreden trg.

Vrsta tune v konzervah

Podatek o vrsti tune je pri izbiri pomemben iz več razlogov:

1. Prvič: manjše vrste, kot je črtasti tun, so nižje v prehranjevalni verigi in zato običajno vsebujejo manj težkih kovin in drugih onesnaževal kot večje vrste.
2. Drugič: različne vrste tun imajo različen okus, teksturo in barvo mesa, zato lahko na podlagi vrste predvidevamo, kako všečna nam bo tuna v konzervi.

Vpliv metode ulova tune na prilov drugih živali

Daleč najpogosteje uporabljena metoda ulova (ribolovno orodje) tun je uporaba zapornih plavaric, ki predstavlja kar 66 odstotkov svetovnega ulova tun.

Plovila z zapornimi plavaricami tune lovijo bodisi z opazovanjem jat, ki prosto plavajo, bodisi z uporabo plavajočih predmetov/naprav, ki izkoriščajo naravno nagnjenost tun, da se zbirajo okoli njih.

Poleg tega se uporabljajo še druga ribolovna orodja, kot so:

• parangal (trnki, pritrjeni na daljši vrvi),
• zabodne in podobne mreže (eno- ali večslojna mreža, ki je pritrjena na dno ali prosto plava),
• vlečne mreže (mreža v obliki stožca, ki jo vleče plovilo),
• panule (ribolovna vrvica s trnki, ki jo med počasno vožnjo vlečejo za čolnom),
• ročne ribiške vrvice in palice.

Z navedbo ribolovnega orodja lahko proizvajalec potrošniku omogoči bolj informirano izbiro

To je izbira tune, katere ulov je bil okolju prijaznejši in je povzročil manjši prilov neciljanih živali, kot so morski psi, želve, ptice in druge ribe.

Čeprav vsa ribolovna orodja do neke mere vplivajo na okolje, so načini lova, kot so zabodne mreže, vlečne mreže, zaporne plavarice in parangali, običajno povezani z večjim prilovom.

Bolj selektivna in živalim prijaznejša načina ribolova sta lov s panulo ter uporaba ročnih ribiških vrvic in palic.

S projektom WATSON do boljše sledljivosti

Zveza potrošnikov Slovenije od leta 2023 sodeluje v evropskem projektu WATSON, katerega cilj je do leta 2026 zagotoviti sledljivost in pristnost živil. V okviru projekta se razvija platforma, ki uporablja tehnologijo veriženja blokov za zbiranje podatkov v realnem času skozi celotno dobavno verigo rib, s pomočjo senzorjev interneta stvari in podjetniških sistemov.

Razvijajo se tiskane in elektronske označbe, kot so QR-kode, ki omogočajo dostop do podrobnih informacij o izdelku. Čeprav je projekt trenutno osredotočen na bele ribe, bi se tehnologija lahko v prihodnosti širila tudi na druge vrste, vključno s konzervirano tuno, kjer podatki o vrsti, ribolovni coni in metodi ulova za zdaj še niso zakonsko zahtevani.

Besedilo: Urša Menard in Matjaž Pirc