Trajnost v mojem domu - Svetovni dan pravic potrošnikov: trajnostni potrošnik

11. marec 2020

Svetovni dan pravic potrošnikov, ki ga obeležujemo vsako leto 15. marca, v ospredje vedno postavi aktualno globalno problematiko. Letos je to, prav nič presenetljivo, "trajnostni potrošnik". Rast povpraševanja in porabe naravnih virov je dolgoročno nevzdržna, s podnebnimi spremembami in z zmanjševanjem biotske raznovrstnosti nam planet Zemlja to sporoča vsak dan.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Potrošniki v vsakdanjem življenju že čutimo posledice podnebnih sprememb in večjega tveganja za zdravje zaradi povečanih ravni izpušnih plinov v ozračju. Zaradi naraščanja cen hrane, energije in transporta se povečujejo življenjski stroški, preskrba s hrano je že ogrožena v kar nekaj delih sveta.

Tudi če pustimo ob strani posledice vse bolj udobnega življenjskega sloga, je jasno, da tako ne bo šlo več dolgo naprej, zato je koristno, da čim prej spremenimo vzorce proizvodnje in potrošnje ter s tem zagotovimo, da bo prehod v trajnostno prihodnost postopen in neboleč.

Evropska potrošniška organizacija BEUC je med svojimi cilji zapisala, da mora trajnostna izbira postati potrošniku dostopna, a tudi in predvsem pregledna. Nepravilnosti na trgu potrošnikom preprečujejo, da bi prevzeli bolj aktivno vlogo, preveč je zelenega zavajanja (greenwashing), ki je namenjeno zgolj ustvarjanju dodatnih dobičkov. Trajnostno je dražje, mar ne? Pa ne bi smelo biti nujno tako.

Potrošniki bi morali dobiti pozitivna znamenja, ki so povezana tudi s finančnimi prihranki in z opazovanjem učinkov, ki jih odločitev za trajnostne izdelke pušča v okolju. Prvi koraki so vedno najtežji, a ne smemo se jih ustrašiti, tudi majhni premiki so pomembni.

V Sloveniji je pot morda še lažja, nebrzdano tržno gospodarstvo nas je zasužnjilo šele v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih, zato se marsikdo še spomni, kako je živel v skladu s tradicijo naših prednikov. In, ne, to nikakor ne pomeni, da se moramo odreči pridobljenemu udobju sodobne družbe, le nekoliko drugače ga bomo uživali.

Na leto porabimo 3,9 milijarde ton hrane, od tega je ena tretjina zavržena, neuporabljena.

1 Kupujmo manj

Ali je res treba v trgovino vsakič, ko opazimo letak s popustom? Kupujmo le tisto, kar potrebujemo in ko potrebujemo. Slovenci smo v letu 2018 zavrgli skoraj 53.200.000 kilogramov užitne hrane, od tega več kot polovico (52 %) v gospodinjstvih.

Povprečen Slovenec torej letno samo doma zavrže okoli 13 kilogramov užitne hrane. Le z nekaj ukrepi lahko veliko spremenimo: (1) načrtujmo obroke, (2) v trgovino se podajamo le z nakupovalnim listkom, (3) kupujmo sproti in le toliko, kot bomo pojedli, (4) ostanke obrokov shranimo in porabimo naslednji dan (5) živila zamrznimo, (6) pri nakupu pazimo na rok uporabe in (7) pri nakupu dajmo prednost kakovosti, ne količini.

2 Stran z odvečno embalažo

In to že v trgovini. Kaznujmo proizvajalce in trgovce s potratno embalažo – ne izbirajmo njihovih izdelkov! Raziskave kažejo, da potrošniki cenimo embalažo, ki jo je mogoče reciklirati ali večkrat uporabiti. Skrajni čas je, da se tudi trgovci in proizvajalci začnejo obnašati racionalno in trajnostno.

3 V trgovino z lastno embalažo

Povsod, kjer so začeli zaračunavati za plastične vrečke, se je njihova poraba krepko zmanjšala. Že nekaj centov je bilo dovolj, torej znamo biti trajnostni. Prenesimo to izkušnjo še drugam, uporabimo lastne vrečke za sadje in zelenjavo, ko kupujemo v trgovskih centrih. Na tržnici zahtevajmo, da v isto vrečko branjevke pospravijo različno zelenjavo. In, seveda: kavo kupujmo na avtomatih, ki omogočajo, da jo natočimo v svoj lonček.

Na svetu se vsako minuto proda skoraj milijon plastičnih steklenic, v oceanih pa plava pet trilijonov kosov plastike.

4 Potujmo trajnostno

Dober javni prevoz je pravica, ki je v Sloveniji močno zapostavljena. A nič ne de! V mestih se lahko premikamo tudi s kolesom ali peš, marsikje si lahko kolo preprosto sposodimo, tudi souporaba vozil (car sharing) je v mestih boljša alternativa. Že zdaj lahko prihranimo, če vse omenjeno kombiniramo z javnim prevozom. Če ne drugje, pri živcih.

Morda ne vsi, morda ne povsod in morda ne vsak dan, a vsak trajnostno opravljen kilometer je več kot samo kratek stavek v skupni zgodbi, namenjeni zeleni prihodnosti.

5 Ne zavrzimo, ampak menjajmo, podarimo

Ste se naveličali majice ali obleke? Stroj sicer še dela, a kaj, ko je novi tako privlačen. Zakaj ne bi kupili novega? Prvo pravilo je sicer, da kupujmo manj, a zaradi tega se ni treba odpovedati novim izdelkom, le za stare je treba pravilno poskrbeti. Recikliranje in odlaganje v zbirnih centrih naj bo izhod v sili, vmes je še polno drugih možnosti.

Staro obleko lahko osvežimo, jo podarimo ali oblačila izmenjamo z drugimi. Kar je za nas staro, je za drugega novo. Stroj prodajmo na oglasniku ali odpeljimo v center za ponovno rabo, zagotovo mu bodo našli novo namembnost. Enako je z igračami, s šolskimi potrebščinami, pohištvom … Prodajmo, zamenjajmo, podarimo.

Na leto kupimo več kot 80 milijard novih oblačil, kar je štirikrat več kot pred dvajsetimi leti.

6 Odlagajmo odgovorno

Mesta brez odpadkov – utopija? Morda pa ne, a začeti moramo že doma. Z vsemi zgornjimi ukrepi se bo količina odpadkov precej zmanjšala, a pomembno je tudi, da svoj dom organiziramo tako, da bodo tisti odpadki, ki se jim ne moremo izogniti, prišli tja, kamor spadajo.

V zbirnih centrih bodo ustrezno poskrbeli tudi za nevarne odpadke, sami pa bomo hitro ugotovili, ali jih morda ni preveč in bo treba kakšno prakso spremeniti.

7 Živimo varčno

Porabo vode in energije lahko zmanjšamo že z drobnimi ukrepi, pri čemer naše udobje ne bo prav nič trpelo. »Luč naj gori samo tam, kjer si ti«, nam bodo povedali otroci iz kakšnega vrtca, kjer ekologiji namenjajo več pozornosti. Pretiravanje z dolžino prhanja naj bo muha najstnikov, vsi pa poskrbimo, da voda ne teče, ko je ne potrebujemo.

Letošnja topla zima se sicer končuje, a nikoli ni prepozno: temperaturo na termostatu znižajmo za pol stopinje. Si jo upamo znižati za celo stopinjo? Brez strahu, pred 50. leti je bila temperatura v dnevnih prostorih za štiri stopinje nižja kot danes, prostora za trajnost je torej na pretek. Saj imamo boljše materiale za oblačila in odeje, mar ne?

8 Izobražujmo se

Že danes številni ponudniki jezdijo na valu trajnostne potrošnje. Bio, eko, zeleno, polepljeno z najrazličnejšimi oznakami in certifikati. Oh in sploh. Pa vemo, kaj te oznake pomenijo? Žal ni vse bio, kar je zeleno, certifikat še ne pomeni nujno, da so v izdelku samo naravne sestavine. Obstaja zeleno zavajanje ali pa izpostavljanje zgolj enega vidika.

Pred nakupom preverimo seznam sestavin, povprašajmo prodajalca in preverimo morebitne neodvisne teste. Že prav, da smo trajnostni, a neučinkovit izdelek pač ni trajnosten, čeprav je izdelan iz povsem naravnih sestavin.

9 Podprimo okolju prijazne naložbe

Za kaj si bomo izposodili denar in kam ga bomo vlagali? Usmerimo se v zelene naložbe in podprimo projekte, ki so trajnostno naravnani ter prinašajo boljšo prihodnost za vse. Da bi lahko sprejemali ustrezne finančne odločitve, moramo skrbeti za svojo finančno pismenost, jo nadgrajevati ter znanje prenašati na mlajše generacije.

Avtor: Boštjan Okorn