Trajnost na moji mizi - zakaj ne bi sadik vzgojili kar doma?
4. april 2024
Pridelava lastnih sadik je temelj samooskrbe in povečano zanimanje za vrtnarjenje opažamo že nekaj let. Tokrat vam v prispevku, ki smo ga skupaj s študenti in strokovnjaki z Biotehniške fakultete v Ljubljani pripravili v okviru projekta »TA-MIZA«, predstavljamo, kako lahko preprosto in poceni vzgojite lastne sadike.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Aprila je še vedno čas, da se sami lotite vzgoje sadik iz semen in potem v pridelkih uživate še celo sezono. Lastna pridelava postaja iz dneva v dan bolj pomembna, saj le tako zagotovo vemo, kaj zaužijemo.
Poleg tega vrtnarjenje pozitivno vpliva na počutje, človek se pri tem sprosti, je telesno dejaven, se zabava in uči improvizacije, pa še z lastnim pridelkom je nagrajen.
Kaj vse potrebujete za začetek?
1. Rastni substrat ali kompostna mešanica
Za začetek potrebujete čim bolj zračno in odcedno substratno mešanico (nadomestek zemlje), v katero boste posejali seme. Le z izbiro primernega rastnega substrata lahko rastline razvijejo močne in zdrave korenine.
Še posebej pozorni morate biti pri vzgoji sadik plodovk (paprika, paradižnik, kumarice), saj zaloge hranil v običajnih rastnih substratnih mešanicah zadoščajo le za približno tri tedne rasti, omenjene sadike pa rastejo dlje in zato potrebujejo več hranil, kot so dušik, fosfor, kalij in mikrohranila.
Kupite lahko že pripravljeno mešanico za plodovke ali pa potrebna hranila dodate. Za nasvet lahko vedno povprašate v vrtnariji ali specializirani prodajalni.
2. Semena in kalivost
Semena lahko kupite ali pa vam jih podarijo sorodniki, znanci, ki jih imajo preveč. Izbira sort je velika. Vzemite si čas in preverite, katera najbolj ustreza vašim potrebam in željam. Na embalaži nujno preverite vse napotke za vzgojo in rok uporabe semen, da bo kalivost ustrezna.
Večina semen najbolje kali prvo in drugo leto, nato se kalivost slabša. Posebnost je motovilec, katerega seme kali bolje, če je staro vsaj dve leti.
Kalivost starega semena lahko preverite s preprostim testom. Vzemite deset do dvajset semen, enakomerno jih razporedite po papirju, navlažite, nežno zvijte v rolico in pustite tri do sedem dni (odvisno od temperature) v temnem prostoru.
Uporabite lahko tudi plitvo posodico s pokrovom, pri čemer semena razporedite po papirju, navlažite in posodico zaprite s pokrovom. Vmes ne pozabite preverjati vlažnosti papirja. Po treh do sedmih dneh preštejte vzkaljena semena.
Kalivost je ustrezna, če je vzkalilo vsaj 90 odstotkov semen. Če je kalivost slabša, to upoštevajte pri setvi in v en lonček posejte več semen.
3. Lončki, platoji, posodice, setvene plošče
Uporabite lahko namenske posodice za gojenje sadik (glej fotografijo), vse vrste plastičnih posodic s pokrovom (banjice od sladoleda, skute, odslužene posode za večkratno uporabo ...) ali jogurtove lončke. Na dno posode oz. lončka naredite luknje za drenažo, drugače lahko korenine zaradi zastajajoče vode začnejo propadati.
Priročni so lončki od kupljenih sadik ali rož, uporabite lahko celo tulce od toaletnega papirja in kartone od jajc ali lončke naredite iz časopisnega papirja. Bodite ustvarjalni in lončke okrasite ali pobarvajte.
4. Pršilka in posode za namakanje
Pazite, da ne zalivate s curkom, ampak čim bolj razpršeno, da semen ne izperete. Ko sadike razvijejo koreninski sistem, jih najlažje zalivate tako, da jih za deset minut namočite v vodo. Na ta način navlažite ves substrat in ne le zgornji del.
Pogoji za uspešno vzgojo sadik
1. Osvetlitev
Za gojenje v notranjih prostorih lahko uporabite LED-luči, najlažje pa je, če imate sadike na okenski polici. V rastlinjaku načeloma ne potrebujete dodatne osvetlitve.
2. Temperatura
Prvi teden, v fazi vznika, pazite, da je temperatura zraka dovolj visoka (18–22 °C), po potrebi ogrevajte ali pokrijte s kopreno, drugače semena ne bodo kalila. Ko opazite znake vznika (prve zelene listke), je bolj pomembna zadostna osvetlitev, medtem ko je temperatura lahko nekoliko nižja.
Previsoka temperatura v kombinaciji s slabo osvetlitvijo povzroča čezmerno izdolževanje, kar vodi v pretanke in šibke sadike. Tako imenovane izdolžene sadike niso primerne za nadaljnje gojenje.
3. Vlaga
Za kalitev semen je potrebna vlažnost rastnega substrata, ki jo zagotovite s pršenjem (in ne z zalivanjem). Vlažite, ko se zgornja plast substrata izsuši, kar preverite s prstom.
Vlago najlažje ohranjate tako, da lonček oziroma posodo pokrijete s pokrovom, folijo ali kar plastično vrečko, a morate ob tem poskrbeti tudi za ustrezno zračenje. Vsaj enkrat na dan lonček odkrijte za nekaj minut, s čimer preprečite nastajanje plesni.
Zlato pravilo zalivanja
Bolje zaliti enkrat in takrat obilneje kot večkrat po malem. Seme in majhne rastlinice pršite, ko razvijejo koreninski sistem, pa jih je najbolje namakati.
ZPS nasvet
- Naredite si terminski načrt priprave sadik.
- Če imate sadike na okenski polici, jih vsak dan obrnite, da bodo čim bolj ravne (paradižnik, paprika), saj se »stegujejo« proti svetlobi.
- Presežke sadik lahko podarite prijateljem ali sorodnikom ali pa jih posadite v korito in jih z njim razveselite npr. ob selitvi v novo stanovanje.
- Ne obupajte, če sadike propadejo, še vedno lahko začnete znova.
Sejanje
Ne sejte pregloboko, saj bodo semena težje vzklila. Tudi ne preplitvo, saj to ne zagotavlja zadostne stabilnosti sadik in vlažnosti pravkar vzkaljenega semena. Pazite na zadostno razdaljo med semeni. Po sejanju obvezno zalijte z vodo sobne temperature.
Če veste, da je kalivost semen slabša ali so rastline manjše in jih boste zato dlje časa gojili v lončkih (npr. bazilika, peteršilj, melisa, motovilec), lahko sejete tudi več semen v en lonček.
Kadar veste, da bo končna velikost rastline velika (npr. paradižnik, paprika, grah), po vzniku pustite v lončku samo po eno rastlinico, druge pa odstranite.
Zlato pravilo sejanja
Semena sejte na dvakratno globino velikosti semena (npr. grah na globino 2 cm).
Gnojenje
Rastline, katerih vzgoja sadik traja več kot štiri tedne (plodovke, kapusnice), je po tem obdobju treba dognojiti. Najbolje je uporabiti namenska vodotopna gnojila, ki jih dodate vodi za zalivanje (sledite navodilom proizvajalca gnojil).
Ves čas bodite pozorni na ustrezne pogoje rasti in nepotrebno izpostavljanje stresu (previsoke ali prenizke temperature, pomanjkanje vode …).
Zlato pravilo gnojenja
Z gnojenjem začnite dva tedna po setvi. Gnojite v zelo majhnih količinah, z organskim ali mineralnim gnojilom.
Utrjevanje
Vzgojene sadike so nežne, zato jih je treba pred presajanjem na prosto utrditi, da ne pride do prevelikega stresa in propadanja ter da se bolje ukoreninijo.
To storite s prezračevanjem oz. odkrivanjem in s postopnim zniževanjem temperature v prostoru nekaj dni pred sajenjem na prosto, da se sadike čim bolj prilagodijo na zunanje razmere. Tudi zalivajte manj.
Kakšna je razlika v ceni?
Z upoštevanjem nasvetov lahko z vzgojo domačih sadik prihranite:
- kupljena sadika paradižnika: okrog 2 evra/kos,
- doma vzgojena sadika paradižnika: okrog 0,40 evra/kos*.
Z eno sadiko paradižnika lahko pridelate od 5 do 10 kg plodov in na ta način prihranite tudi do 30 evrov v primerjavi z nakupom paradižnika v trgovini ali na tržnici. V izračun so všteti semena, substrat, gnojilo, nakup lončkov in poraba vode.
ZPS nasvet
- Priprave sadik za korenovke, kot sta korenček in korenasti peteršilj, ne priporočamo, ker se konica korenine zelo pogosto razraste v več delov in ob presajanju poškodujemo glavno korenino.
- Sadike plodovk so zelo občutljive na nizke temperature, zato ne hitite s presajanjem na prosto. Najbolje je, če so nočne temperature nad 15 °C, nikakor pa ne pod 10 °C, kar je običajno po 15. maju.
- V začetku aprila je še čas za vzgojo sadik paradižnika, paprike in bazilike, da bodo v drugi polovici maja, ko mine nevarnost prenizkih temperatur, pripravljene za sajenje na prosto. Čas je tudi za setev pora, zgodnjega zelja, zelene, peteršilja, cvetače in drugih vrtnin.
- Na seznam lahko vključite cvetoče rastline, kot so cinija, kapucinka in ognjič. Zadnji dve imata tudi užitne cvetove.
Avtorji: Luka Čamernik, Simona Grden, dr. Jerneja Jakopič, Anja Bolha, dr. Tanja Pajk Žontar
Članek je nastal v okviru Študentskega projekta za trajnostni razvoj, Trajnost na moji mizi: Povečanje ozaveščenosti o Sezonskem Lokalnem Sadju in Zelenjavi – "TA-MIZA", pri katerem sodelujejo študentje in mentorji iz Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.