Toplotne črpalke: kaj je res in kaj ni?

1. februar 2024

Evropska unija načrtuje, da bo v domove potrošnikov v EU do leta 2026 nameščenih približno 20 milijonov toplotnih črpalk, do leta 2030 pa skoraj 60 milijonov. Hitro rast trga toplotnih črpalk pa še vedno spremljajo nekateri predsodki, med drugim je zakoreninjeno prepričanje, da so naprave drage in neučinkovite. Preverili smo, kaj je res in kaj ni.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Toplotne črpalke: prijavite se na obvestila

1. Toplotne črpalke so drage

Da in ne, odvisno, s katere plati gledamo na naložbo. Toplotna črpalka je sicer dražja kot plinski ali oljni kotel, denimo, lahko je tudi dražja kot kotel na drva, a če znesek, ki ga odštejemo za napravo, razdelimo po letih glede na pričakovano dobo njenega delovanja, dobimo drugačno sliko.

Toplotna črpalka zrak/voda, na primer, v povprečju stane okrog 9000 evrov, njena življenjska doba je 25 let, kar pomeni, da nas na leto stane 360 evrov. Oljni kotel v povprečju stane 3500 evrov, deloval naj bi 15 let, torej nas stane 230 evrov na leto.

Kondenzacijska plinska peč, ki stane okrog 4500 evrov in ima življenjsko dobo 15 let, nas bo na leto stala 300 evrov. Za sodobni uplinjevalni kotel na drva z zalogovnikom je treba odšteti okrog 11.000 evrov, deloval naj bi 15 let, torej je strošek naprave 730 evrov na leto.

Oljni kotel nas sicer na leto res stane manj kot toplotna črpalka, a vemo, da se kurilnemu olju počasi izteka čas. Podobno velja za zemeljski plin. 

S 60 milijoni nameščenih toplotnih črpalk bi porabo plina v stavbah leta 2030 zmanjšali za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2022 (en milijon toplotnih črpalk izniči potrebo po 1,5 milijarde kubičnih metrov plina). Hkrati bi prihranili 60 milijard evrov pri uvozu energije, za 46 odstotkov pa bi se zmanjšale emi¬sije CO2 v sektorju stavb .

2. Naložba se ne splača

Ni res. Kot smo že zapisali, je naložba v toplotno črpalko običajno višja od naložbe v standardni kotel na fosilna goriva (višina je sicer odvisna od več dejavnikov, kot so tip toplotne črpalke, velikost ogrevalne površine, ali imamo radiatorsko ali talno gretje ipd.).

A stroški nakupa in namestitve se povrnejo skozi udobje, nižje obratovalne stroške in predvsem prihranke pri stroških za energijo v življenjski dobi toplotne črpalke. Ta namreč kar okrog 75 odstotkov energije pridobi iz obnovljivih virov v okolici, preostanek pa iz električne energije. 

3. Samo za novogradnje

Ni res. Res pa je, da so najbolj učinkovite v novogradnjah, ki so (zelo) dobro toplotno izolirane. A to ne pomeni, da niso primerne za obstoječe hiše, tudi če nimajo ravno najbolj ustreznega toplotnega ovoja.

Vsekakor pa velja upoštevati nasvet: pred vgradnjo toplotne črpalke v takšno hišo je zelo priporočljivo najprej zmanjšati toplotne izgube (s toplotno izolacijo fasade in zamenjavo starih oken z novimi, energijsko učinkovitejšimi). 

4. Samo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode

Ni res. S toplotno črpalko lahko dom poleti tudi hladimo, kar pomeni, da ni potrebe po drugih hladilnih oziroma klimatskih napravah. So pa za hlajenje primerne le t. i. reverzibilne toplotne črpalke, vendar ne v kombinaciji z radiatorji.

V poštev pridejo vse tri vrste ploskovnih hladilnih teles (oziroma ogreval), torej talna, stropna ali stenska. Če nameravamo hišo s toplotno črpalko tudi hladiti, je zato treba odločitev o tem sprejeti pred izbiro same naprave in ustrezno načrtovati tudi vse druge dele sistema. 

5. Najbolj učinkovite v kombinaciji s talnim ogrevanjem

Res je. Toplotne črpalke so najbolj učinkovite v kombinaciji z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja, zato je talno ogrevanje najpogostejša izbira.

Za priključitev na obstoječo napeljavo in starejše radiatorje so primerne visokotemperaturne toplotne črpalke, ki delujejo pri višjih temperaturah kot sodobni ogrevalni sistemi. V delno energijsko prenovljenih hišah je možna tudi kombinacija talnega in radiatorskega ogrevanja. 

6. Manj obremenjujejo okolje

Res je. Toplotna črpalka za enak učinek porabi manj energije kot drugi ogrevalni sistemi. To velja v primeru, da je elektrika, ki jo porabi toplotna črpalka, proizvedena iz obnovljivih virov energije (na primer samooskrbna sončna elektrarna na strehi hiše).

Ne glede na to pa so v Evropi vse toplotne črpalke, priključene do konca leta 2022, preprečile več kot 54 milijonov ton izpustov CO2, kar je približno toliko kot letni izpusti Grčije.

Vse več držav opušča ogrevalne naprave na fosilna goriva, zato lahko toplotne črpalke do leta 2030 zmanjšajo skupne izpuste CO2 za vsaj 500 milijonov ton.

Avtorica: Barbara Primc