Težke kovine v kozmetiki

9. julij 2025

Ko si na obraz nanašamo puder, masko ali senčilo, verjetno ne pomislimo na svinec, arzen ali kadmij. A prav ti kemijski elementi, ki jih uvrščamo v skupino težkih kovin, se lahko skrivajo v številnih kozmetičnih izdelkih. Se torej z vsakodnevno rutino ličenja ali nego morda nevede izpostavljamo škodljivim kovinam?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Težke kovine so naravno prisotni kemijski elementi, ki imajo veliko atomsko maso. Nahajajo se v zemeljski skorji in se zaradi trdnosti, obstojnosti, dobre prevodnosti, kemijske stabilnosti in estetskih lastnosti pogosto uporabljajo v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in tehnologiji.

Ustavimo nevarne kemikalije!

Škodljive kemikalije, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih, tiho zastrupljajo naša telesa in planet. Njihova prepoved ni le izbira, temveč odgovornost za zaščito vseh nas in prihodnjih generacij. Potrošniške organizacije pozivamo odločevalce, naj bolj aktivno omejijo nevarne kemikalije v izdelkih vsakdanje rabe. 

Pridružite se pozivu

Kako pridejo težke kovine v kozmetiko?

Da je sestavina naravnega izvora, še ne pomeni, da je varna. Tudi naravne surovine namreč lahko vsebujejo škodljive snovi, kot so težke kovine. Pot težkih kovin v kozmetični izdelek se pogosto začne prav s pridobivanjem naravnih surovin, ki lahko zaradi svoje geološke sestave vsebujejo sledi teh kovin. 

Njihova vsebnost je v veliki meri odvisna od območja, kjer so bile surovine pridobljene, saj so v zemeljskih plasteh naravno prisotni različni kovinski elementi. Težkih kovin torej v kozmetične izdelke običajno ne dodajajo namerno, temveč vanje zaidejo kot nečistoče. Poleg naravnih surovin so možni viri teh nečistoč tudi proizvodni procesi in celo embalaža. 

Med proizvodnjo kozmetičnega izdelka lahko pride do kontaminacije zaradi slabo očiščene opreme, neustreznih sestavin ali slabih proizvodnih praks. Prav tako lahko sledove kovin v izdelek sprošča embalaža.

Tudi naravne surovine lahko vsebujejo škodljive snovi, kot so težke kovine. Pot težkih kovin v kozmetični izdelek se pogosto začne prav s pridobivanjem naravnih surovin.

Naravne surovine kot vir težkih kovin

Naravne gline in mineralni pigmenti se pogosto uporabljajo v kozmetiki. 

Glina 

Glina je nastala v obdobju ledeniškega preoblikovanja Zemlje in vsebuje številne koristne minerale. Glede na nahajališče lahko vsebuje magnezij, kalcij, železo, silicijevo kislino, baker in številne druge koristne snovi. Zaradi raznolike mineralne sestave se gline razlikujejo tudi po barvi in imajo številne blagodejne učinke na kožo. 

Mineralni pigmenti, kristalni elementi ali spojine 

Te snovi nastanejo z geološkimi procesi in prevzamejo različne odtenke glede na kemično sestavo ali fizikalno strukturo. 

Sljuda (angl. mica) 

To je ime za skupino naravnih silikatnih mineralov, ki se v kozmetiki uporabljajo zaradi bleščeče, svetlobno odsevne lastnosti, izboljšujejo teksturo izdelkov in kemijsko ne reagirajo z večino sestavin. Minerali vsebujejo kalij, aluminij, magnezij, železo in litij. 

Talk (pogosto imenovan smukec) 

Talk je naravna mineralna surovina (magnezijev silikat), ki se v številnih aplikacijah uporablja zaradi gladke strukture, vpojnosti in obstojnosti. V kozmetiki ga najdemo v dekorativnih in otroških pudrih.

Za vse te naravne surovine obstaja tveganje, da so ob postopkih pridobivanja onesnažene s težkimi kovinami v sledeh. Proizvajalci morajo zato redno izvajati kemijske analize in dokumentirati, da vsebnost težkih kovin ne presega varnih mej. Uporabljati smejo le prečiščene in testirane surovine, da zagotovijo varnost izdelka.

Kaj to pomeni za nas? 

Prisotnost težkih kovin v kozmetičnih izdelkih je večinoma nenamerna, a je vseeno smiseln razmislek o skrbnem spremljanju zaradi njihove kumulativne strupenosti. Kumulativni učinek pomeni, da se te snovi, čeprav v zelo majhnih količinah, ob dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti lahko nalagajo v telesu.

Občasna uporaba izdelkov s sledovi težkih kovin običajno ne pomeni večjega tveganja za zdravje, redna uporaba, zlasti na občutljivih predelih, kot so ustnice ali sluznice (npr. okoli oči), pa lahko prispeva h kopičenju teh snovi in s tem poveča tveganje za neugodne dolgoročne učinke. 

Težke kovine se lahko po nanosu kozmetičnega izdelka zadržijo v koži ali celo preidejo v telo, kjer se sčasoma kopičijo. 

To lahko povzroči različne zdravstvene težave: 

• alergijske reakcije in kožna vnetja 
• resnejši, dolgotrajni učinki na živčevje, hormone, ledvice, 
• povečano tveganje za nastanek rakavih sprememb. 

Njihovo prisotnost v izdelkih je zato smiselno nadzorovati in čim bolj omejevati. V Evropski uniji je dodajanje težkih kovin v kozmetiko prepovedano z Uredbo (ES) št. 1223/2009, vendar ta dovoljuje prisotnost »tehnično neizogibnih sledov«, torej nečistoč, če te ne pomenijo tveganja za zdravje.

Kaj kažejo študije?

Čeprav imajo naravne surovine, kot so glina, smukec in sljuda, številne koristi v kozmetiki, je njihova varnost odvisna od oblike, čistosti in načina uporabe. 

Lahko imajo številne koristne učinke na kožo – protivnetne, antibakterijske in čistilne učinke, izboljšujejo prekrvitev, pospešujejo regeneracijo kože in ščitijo pred UV-sevanjem.

A pomenijo tudi tveganje za zdravje, zlasti zaradi prisotnosti težkih kovin, ki pridejo ob uporabi v stik s kožo in sluznicami. 

Tudi dolgotrajna izpostavljenost delcem pri vdihavanju (npr. pri uporabi smukca ali izdelkov z glino) lahko vodi v pljučne bolezni, vključno z rakom, če so v prašnih delcih prisotna azbestna vlakna ali kristalinični silicij. 

Tveganja za razvoj škodljivih učinkov so po mnenju strokovnjakov večja pri izdelkih, ki se nanašajo na obraz, okoli oči ali v obliki razpršil, kjer lahko pride do vdihavanja ali stika s sluznicami.

ZPS nasvet

Potrošniki se moramo zavedati, da je prisotnost težkih kovin v kozmetičnih izdelkih nenamerna in neželena, a za zdravje nevarna, in hkrati skoraj neizogiben stranski učinek pridobivanja in obdelave surovin. Prav je, da smo pri svojih izbirah dovolj kritični in razmislimo o smiselnosti in nujnosti uporabe izdelkov s potencialno vsebnostjo težkih kovin. 

Popolna zaščita ni vedno mogoča, vendar pa obstajajo načini, kako zmanjšamo tveganje:

1. Preverjajmo seznam sestavin (INCI) in se izogibajmo izdelkom z nejasnimi oznakami, kot so »colorant« ali »fragrance«.
2. Dajmo prednost izdelkom iz EU, saj evropski standardi zagotavljajo večjo varnost.
3. Ne uporabljajmo starih ali poškodovanih izdelkov. S tem zmanjšamo tveganje za izpostavljenost nečistočam in sproščanje škodljivih snovi iz embalaže.
4. Izbirajmo izdelke s certificirano kakovostjo. 
5. Uporabljajmo manj izdelkov oz. izdelke z manj pigmenti in tako zmanjšajmo skupno izpostavljenost težkim kovinam.
6. In ne pozabimo: ne glede na to, da se pojavljajo v sledovih oz. v zelo majhnih količinah, je njihova vrednost in teža, ki jo prinašajo s posledicami, ogromna. Njihova prava prisotnost se ne meri v miligramih, mikrogramih ali ppm-jih, temveč v posledicah.

Besedilo: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja