Test kompostov - pogovor z Janezom Sušinom: "Naša zelenjava je večinoma preveč gnojena!"

22. avgust 2022

Ob preverjanju kompostov, ki smo jih kupili v slovenskih trgovinah, se nam je zastavilo kar nekaj vprašanj, predvsem povezanih z nujnostjo kupovanja tovrstnih dodatkov zemlji in s količino njihove uporabe. Za strokovno mnenje smo prosili Janeza Sušina z Oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

 Na kakšen način naj vrtičkar zemljo izboljša oziroma jo naredi optimalno?

 Osnova je vsekakor vedenje o tem, kakšna so tla. Izkušnje kažejo, da vrtičkarji temu ne namenjajo dovolj pozornosti. Veliko jih niti ne ve, da analize tal sploh lahko opravijo in kje, marsikdo pa meni, da so zelo drage, čeprav stanejo okrog 30 evrov.

Šele ko vemo, kakšna so tla, lahko strokovno svetujemo, kako jih izboljšati. V nasprotnem primeru so vrtičkarji odvisni od informacij, ki jih pridobivajo na različne načine, večinoma od ust do ust.

Izkušnje na podlagi rezultatov raziskav v več kot 25 letih kažejo, da je zaradi takšnega "laičnega" načina vrtičkarstva zemlja v Sloveniji prej preveč kot premalo pognojena. Razlog je preprost: zelo težko je namreč ugotoviti, koliko gnojila je treba dodati na nekaj kvadratnih metrov vrtička.

Če bi ukrepali pravilno, bi na vrtičku komaj kje videli kakšen del gnojila, pri številnih pa se že na daleč vidi, da je preveč gnojeno. Na naših delavnicah poskušamo to približati vrtičkarjem in jim pokazati, da lahko na ta način tudi kar nekaj privarčujejo.

 Kaj preveč gnojena zemlja pomeni za rastline?

 Preveč gnojena zelenjava zagotovo ni tako zdrava kot optimalno gnojena. Stvar je podobna kot pri ljudeh. Ko se preobjemo, se počutimo slabše kot po uživanju uravnotežene prehrane.

 Kaj je pravzaprav priporočljivo dodajati zemlji na vrtu?

 Z ekonomskega stališča je najbolje najprej porabiti tisto, kar sami pridelate na vrtičku, in to je kompost. Njegova prednost je, da točno veste, kaj ste nanj nalagali. Gre pravzaprav za kroženje hranil na vrtičku.

Praviloma bi nekaj kilogramov takšnega komposta na kvadratni meter moralo zadostovati za celotno rastno sezono. Le pri kakšnih bolj zahtevnih vrtninah, denimo plodovkah ali kapusnicah, je včasih smiselno, najbolje na podlagi analize tal, dodajati kompost iz trgovin, pri katerem pa ne vemo vedno, kaj je v njem.

V tem kontekstu velja omeniti še granulirana, mineralna gnojila, med katerimi jih večina niti nima dovoljenj za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Kakšne posebne potrebe po njih ni, še zlasti, če imate priložnost priti do hlevskega gnoja.

 Kako je s posameznimi hranili, je teh res dovolj v domačem kompostu?

 Praviloma bi jih moralo biti. Kemijska sestava kompostov, ki jih pridelamo iz lastnih kmetijskih ostankov, ko z vrtička pobiramo pridelke, je zelo podobna hlevskemu gnoju.

Je pa res, da razmerje med temi hranili, govorimo predvsem o dušiku, fosforju in kaliju, ni najbolj v skladu s tistim, kar rastlina potrebuje. Vse rastline potrebujejo izjemno veliko kalija, fosforja pa zelo malo. Razmerje med njima pa je v teh gnojilih precej bolj ozko, kot bi moralo biti. V organskih gnojilih bi moralo biti več kalija in manj fosforja.

Pri gnojenju se običajno ravnamo po tistem hranilu, ki ga največ potrebujemo, zato vedno dodamo preveč fosforja. To je tipično ne samo za vrtičkarje, ampak tudi za profesionalne pridelovalce zelenjave.

Fosforja rastlina namreč ne izkoristi, ker jo večinoma, denimo solato, odtrgamo, preden gre v cvet, ko bi ga rabila za tvorbo semen. Fosfor zato ostaja v tleh. Teoretično bi se bilo najbolje ravnati po fosforju in ustrezno dodajati kalij, a v praksi se izkaže, da ima večina gnojil s tega stališča napačno sestavo oziroma razmerja med hranili.

 Ali obstaja kakšna nevarnost, če pojemo hrano, ki je preveč gnojena?

 To je zelo pogosto vprašanje vrtičkarjev, ko naredijo kemijsko analizo in so soočeni z visokimi številkami, nekateri se celo ustrašijo, da je hrana strupena.

V resnici je večina zelenjave, ki jo pojemo v Sloveniji, preveč gnojena, a to ne pomeni, da je strupena. Verjetno ni zrastla v optimalnih pogojih, po domače rečeno je razvajena. Takšna rastlina je manj odporna, hitreje jo napadejo bolezni in škodljivci, vendar je zato ni treba odvreči na kompost. 

 

Avtor: Boštjan Okorn