Svetovni dan pravic potrošnikov: prehod na čisto energijo

13. marec 2023

Letošnji svetovni dan pravic potrošnikov, ki ga obeležujemo 15. marca, je v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih so namreč razgalili vse prej kot majhne težave pri zagotavljanju cenovno dostopne energije ter cenovno dostopnega in varnega prehoda na obnovljive vire.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Visoke cene energentov so marsikoga prisilile v velike spremembe življenjskega sloga, s ciljem zmanjšati porabo energije. Potrošniške organizacije, združene v mednarodni organizaciji Consumers International (CI), in ki delujemo tudi v Evropski potrošniški organizaciji (BEUC), opozarjamo na težave, s katerimi se zaradi energetske krize soočajo potrošniki.

V procesu čim bolj hitrega prehoda na čisto energijo, ki dolgoročno zagotavlja trajno, varno in cenovno dostopno energijo, jih informiramo in jim svetujemo.

Nov zagon obnovljivim virom

Svetovna energetska kriza je vsekakor dala nov zagon obnovljivim virom. Države si prizadevajo, da bi z njimi v čim večji meri in čim prej nadomestile fosilna goriva, tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih, in s tem zmanjšale odvisnost od uvoza fosilnih goriv.

A prehod na obnovljive vire za gospodinjstva ni vedno preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, z nemalo administrativnimi ovirami in pomanjkanjem sistemskih ukrepov.

Niso vsi obnovljivi viri enako zeleni 

Poleg tega vsi obnovljivi viri niso enako zeleni in marsikdo se znajde v zadregi, kaj izbrati, da bo dolgoročno čim manj obremenjeval okolje in bo hkrati čim bolj neodvisen od nihanja cen energije na trgu.

Energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, imenujemo zelena energija, pogosto tudi čista energija, saj njeno pridobivanje načeloma ne onesnažuje ozračja in prispeva zelo malo oziroma nič toplogrednih plinov.

Kar pa še ne pomeni, da je vedno do okolja prijazna. Nasprotno.

Postavitev velikih sončnih elektrarn, vetrnic in hidroelektrarn, denimo, je velik poseg v okolje, ki ogroža ekosisteme in vodne vire.

Lesna biomasa, ki se uporablja za pridobivanje toplotne in električne energije, je sicer obnovljiv vir, a bi težko rekli, da gre za zeleno energijo, saj se lahko zaradi nepopolnega zgorevanja in pepela v ozračje sproščajo tudi škodljive emisije delcev.

Zagovorniki jedrske energije radi poudarjajo, da je to najbolj čist vir energije, brez ogljika in stabilen, a je več razlogov, zakaj ne spada v kategorijo zelene energije, med drugim vpliv na okolje, radioaktivnost odpadkov, velika poraba vode za hlajenje reaktorjev.

Skupna zmogljivost obnovljivih virov se bo podvojila

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) se bo skupna zmogljivost obnovljivih virov v naslednjih petih letih po vsem svetu skoraj podvojila in zamenjala premog kot največji vir proizvodnje električne energije. S tem bo prispevala k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Agencija v poročilu Renewables 2022 med drugim napoveduje potrojitev globalne zmogljivosti sončnih elektrarn do leta 2027 (na približno 1500 gigavatov), s čimer bo fotovoltaika prispevala okrog 20 odstotkov proizvodnje elektrike in postala največji vir električne energije na svetu.

Napoveduje tudi pospešitev namestitve sončnih elektrarn na strehe stanovanjskih (in poslovnih) stavb, predvsem zaradi podražitev električne energije in subvencij, ki jih države namenjajo potrošnikom za hitrejši prehod na obnovljive vire.

V Sloveniji ne dosegamo zastavljenenih ciljev

Sončna in vetrna energija sta najcenejši obnovljivi možnosti za proizvodnjo elektrike na kopnem v večini držav. Pri nas se z vetrnimi elektrarnami povsod zapleta.

Količino z vetrom proizvedene električne energije merimo v 0,0 odstotka, evropsko povprečje je 16 odstotkov, na Danskem, kjer so sicer naravni pogoji drugačni kot v drugih državah, pa na ta način proizvedejo kar 46 odstotkov vse proizvedene elektrike.

Nekoliko bolje nam gre z izkoriščanjem energije sonca. Lani je bilo postavljenih več kot 250 MW novih samooskrbnih sončnih elektrarn (SE), katerih skupna moč glede na vsa izdana soglasja presega 700 MW, kar pomeni, da lahko pričakujemo velik porast tudi letos.

Iz poročila EU Market Outlook for Solar Power 2022–2026, ki ga pripravlja Solar Power Europe, izhaja, da bomo do leta 2030 imeli v Sloveniji 803 vate (W) moči sončnih elektrarn na prebivalca, medtem ko bo povprečje EU 758 vatov.

A dejstvo je, da Slovenija leta 2021 že drugič zapored ni dosegla zastavljenega cilja pri deležu obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, to je 25 odstotkov.

Najcenejša je energija, ki je ne porabimo

Evropski statistični urad je pred tremi leti ugotavljal, da slovenska gospodinjstva razmeroma dobro krmarijo pri rabi energije, niso med najbolj potratnimi, na nekaterih področjih pa so celo zelo učinkovita in v veliki meri izkoriščajo obnovljive vire.

Predvsem za ogrevanje sanitarne vode, delež obnovljivih virov je tu kar 41-odstoten, medtem ko evropska gospodinjstva za ogrevanje vode večinoma uporabljajo elektriko (pri nas je ta delež 29-odstoten).

Ogrevanje in priprava tople vode sicer predstavljata daleč največji vir tako posrednih kot neposrednih toplogrednih izpustov (TGP) v gospodinjstvih, kar 65 odstotkov.

Energetska kriza nas je prisilila k tehtnemu razmisleku o tem, koliko energije pravzaprav porabimo v gospodinjstvih ter kako zmanjšati porabo in s tem stroške zanjo.

Čimprejšnji prehod na obnovljive vire je sicer ena od rešitev, ki pa si je vsi ne morejo privoščiti. Vsaj ne z danes na jutri, čeprav se z višanjem cen energije konkurenčnost zelenih tehnologij in obnovljivih virov povečuje in se marsikateri ukrep bolj splača.

Sprememba navad ne stane nič

V prvi vrsti je zato najbolj smiselno zmanjšati porabo energije. Če jo zmanjšamo za 5, 10 ali 20 odstotkov, bomo podražitve, ki nas po deregulaciji cen zagotovo še čakajo, bistveno manj občutili, poleg tega bomo prispevali tudi k zmanjšanju izpustov.

Največ energije lahko prihranimo pri ogrevanju – že s stopinjo manj v prostoru porabo zmanjšamo za okrog pet odstotkov. S pravilno nameščenimi termostatskimi ventili na radiatorjih lahko v kombinaciji s centralno regulacijo ogrevalnega sistema prihranimo od 15 do 20 odstotkov energije.

Temperaturo vode v električnem grelniku lahko znižamo za kakšno stopinjo oziroma ga vklopimo takrat, ko ga potrebujemo, idealno v času manjše tarife, če imamo dvotarifni števec. 

Avtorica: Barbara Primc

 

Projekt CLEAR-X je financiran iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (pogodba št. 101033682). Vsebina tega sporočila predstavlja izključno stališča avtorjev in je njihova izključna odgovornost. Ne odraža nujno stališč Evropske komisije in/ali Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Evropska komisija in agencija ne prevzemata odgovornosti za morebitno uporabo informacij.