Svetovni dan pravic potrošnikov - živeti bolj trajnostno, kar se da preprosto

6. marec 2025

Ob letošnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov, 15. marca, potrošniške organizacije, članice Svetovne potrošniške organizacije Consumers International (CI), pozivamo k pravičnemu prehodu na bolj trajnosten način življenja. Živeti trajnostno je slogan, ki pomeni vse in hkrati nič. A se ga ne bi smeli ustrašiti.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Skupaj si potrošniške organizacije že prizadevamo za sprejetje ukrepov in pravil na evropski in globalni ravni, ki bodo potrošnikom v podporo in pomoč pri doseganju nujnih sprememb, ki jih kot družba potrebujemo za uresničitev globalnih ciljev. Zavedamo se, da spremembe niso preproste, a prevečkrat podcenjujemo majhne korake in dejanja, ki dolgoročno omogočajo, da vzpostavimo življenju in okolju prijaznejši svet.

Beseda na "t" je v zadnjih letih preplavila medije, radi jo uporabljajo govorci na konferencah in ministrstva, pojavlja se v oglasih in tudi člankih, ki govorijo o pretiravanju. Živeti trajnostno je slogan, ki pomeni vse in hkrati nič. A se ga ne bi smeli ustrašiti.

Takšen način življenja Slovenci kar dobro poznamo, je pa res, da smo na nekaterih področjih zatavali v napačno smer, kamor so nas nemalokrat usmerili kar tisti, ki bi morali najprej poskrbeti za preprosto dostopnost do trajnostnih dobrin: proizvajalci, trgovci in ne nazadnje država s svojo strategijo.

Štiri načela trajnostnega načina življenja

Vsa umetnost bolj trajnostnega načina življenja se skriva v štirih načelih, ki jih v angleščini zaznamujejo besede s črko R na začetku.

Zmanjšaj porabo (Reduce)

• Kupuj tisto, kar res potrebuješ.
• Uporabljaj čim dlje.
• Varčuj z energijo in vodo.

Ponovno uporabi (Reuse)

• Poskušaj najti novo rabo odsluženemu izdelku.
• Popravljaj in osvežuj (refurbish).
• Bodi inovativen.

Recikliraj (Recycle)

• Zbiraj in predelaj, česar ni mogoče ponovno uporabiti.
• Naj odslužen izdelek postane nova surovina.
• Že ob nakupu izberi izdelke z materiali, ki jih bo mogoče predelati.

Predelaj (Recover)

• Ustvari energijo iz odpadkov.
• Ko so izčrpane vse druge možnosti.

Kot je omenjeno tudi v pozivu CI, ne obstaja samo ena rešitev za vsa okolja in vse izdelke. V nadaljevanju predstavljamo možnosti, ki jih imamo na poti v bolj trajnosten način življenja po posameznih področjih.

Prehrana – odločite se za preproste spremembe

Ne glede na to, kaj preberete v medijih in vidite na družbenih omrežjih, za spremembe v prehranjevanju ni nujno, da so revolucionarne. Izberite tiste, ki so vam pri roki in so preproste.

Kaj lahko naredimo sami?

Za zdravje in dobro počutje je pomembna pestra in uravnotežena prehrana, ki zagotavlja vsa ključna hranila. Priporočljivo je, da vsaj polovico krožnika zapolni zelenjava, meso pa naj predstavlja le četrtino.

Občasno ga lahko nadomestimo s stročnicami, oreški ali drugimi rastlinskimi živili, ki prav tako zagotavljajo dovolj beljakovin in podpirajo zdravo prehrano. Tak način prehranjevanja ne koristi le zdravju, temveč tudi pomembno vpliva na okolje – manjša poraba mesa namreč varuje naravne vire in zmanjšuje izpuste.

Kaj morajo narediti drugi?

Pri drugih ukrepih bi morali prevzeti del odgovornosti tudi ponudniki živilskih izdelkov, tako živilska industrija kot trgovci. Nadzorni organi pa bi morali bolj učinkovito nadzirati ponudbo na trgu ne glede na to, ali prihaja iz lokalnega okolja, evropskega ali z drugega konca sveta, in preprečevati zeleno zavajanje.

Seveda je bolj trajnostno, da kupujemo lokalno, sezonsko in ekološko pridelano hrano ter se čim večkrat odločimo za osnovna živila, a vse to mora biti potrošniku cenovno dostopno.

Potovanja & mobilnost – velik zaostanek pri razvoju

To je eno od področij, kjer Slovenci pri trajnosti ne blestimo. Glavna razloga sta zagotovo neusklajena vizija in zastoj pri razvoju infrastrukture, kar posledično pomeni, da je naše glavno prevozno sredstvo avtomobil.

Ta res omogoča največ (navidezne) osebne svobode, a nam hkrati povzroča največje stroške. V povprečju slovensko gospodinjstvo transportu nameni petino svojih prihodkov, kar je največ med državami EU.

Kaj morajo narediti drugi?

Naloga države je poskrbeti za učinkovit javni prevoz in vzpostaviti osnovo za razvoj inovativnih rešitev, kot so točke prestopa, prevozi z manjšimi vozili do krajev, ki so oddaljeni od glavnih prometnih poti, deljenje koles in tudi (električnih) avtomobilov. Dobrih zgledov v tujini je v zadnjih letih nastalo kar nekaj.

Samo zamenjava za električne avtomobile ne bo rešila težav z gnečo na avtocestah, drugih poteh v mesta, na mestnih ulicah in trgih, na katerih so avtomobili parkirani večji del dneva. Brez vlaganj v infrastrukturo ne bo šlo, ne glede na to, koliko posamezniki zmanjšamo rabo avtomobilov.

Kaj lahko naredimo sami?

Velik premik bi bil že, če bi se izogibali vožnji v središča mest (parkiranje na obrobju) ali da bi avtomobil uporabili zgolj za prevoz do najbližje točke prestopa na javni promet. Hkrati bi si morali prizadevati, da krajše poti opravimo peš ali s kolesom.

Kaj lahko naredimo, ko potujemo?

Pravilo je jasno: na drug konec sveta z letalom, na drug konec celine z vlakom (če ta možnost obstaja). Vse druge rešitve so zasilne, a tudi pri njih lahko naredimo vsaj manjši korak k bolj trajnostnim počitnicam.

Če se že vozimo z avtomobilom nekaj sto kilometrov daleč, ga na cilju pustimo parkiranega in uporabljajmo javni prevoz, najsibo v središče mesta ali do drugih turističnih znamenitosti, smučišč in plaž.

Voda in energija – kaj je že drugače in kaj se še mora spremeniti?

Na področju varčevanja z vodo in energijo se imamo Slovenci glede na raziskavo o dojemanju trajnosti za nadpovprečno trajnostne. Vemo, kaj moramo storiti za manjšo porabo vode in energije, a hkrati ugotavljamo, da pri tem ne moremo biti uspešni, če so izdelki, ki to omogočajo, predragi.

Kaj lahko storimo sami?

Ukrepi, ki smo se jih naučili v šoli, še vedno veljajo, pa naj so še tako preprosti.

• Pipo odpirajmo le takrat, ko vodo res potrebujemo.
• Varčujmo pri splakovanju stranišč z uporabo polovične količine vode, ko je to mogoče.
• Omejimo zalivanje in pranje avtomobilov.
• Zamenjajmo pogosto uporabljana svetila z LED-tehnologijo.
• Ko je treba zamenjati gospodinjski aparat, preverimo energijsko nalepko in izberimo čim bolj varčnega (najvišji oziroma čim višji razred).
• Poskrbimo za dobro toplotno izolacijo, tako bomo za ogrevanje oziroma hlajenje porabili manj energije.
• Notranje prostore ogrevajmo in hladimo racionalno. Vsaka stopinja manj pri ogrevanju oziroma več pri hlajenju pomeni občuten prihranek.

Kaj morajo storiti drugi?

Evropska regulativa o okoljsko primerni zasnovi izdelkov se osredotoča na področja neposredne porabe energije, zahteve se selijo tudi v bolj mehke sfere, kot so:

• dolgoživost,
• popravljivost,
• ponovna uporaba izdelka ali njegovih delov ...

Katera so še odprta vprašanja?

Bolj zahtevne so odločitve, povezane z virom energije. Slovo od fosilnih virov je težje in dražje, kot smo si predstavljali. Za številna gospodinjstva je prehod na obnovljive vire bodisi vse prej kot cenovno dostopen bodisi pri tem naletijo na ovire, povezane predvsem s pomanjkanjem sistemskih ukrepov, ki so nujni za okrepitev elektroenergetskega omrežja.

To je namreč premalo zmogljivo za odjeme, kot se pojavljajo s toplotnimi črpalkami in e-mobilnostjo na eni strani ter s priklopi množice razpršenih proizvodnih naprav električne energije iz obnovljivih virov na drugi strani, kar je resna ovira za zeleni prehod.

Na koncu ne smemo pozabiti na skupno rabo energije. Marsikatera industrija uživa ugodnosti v obliki subvencioniranih stroškov za energijo in vodo. To pomeni, da mora nekdo drug plačati več. Pravičnejša porazdelitev stroškov, ki bi morali odražati prava razmerja pri porabi, je ključen pogoj za usmerjanje politik, povezanih s trajnostjo.

Nakupovanje – nakupovalna mrzlica ni več v modi

Sodobna nakupovalna središča so svetišča potrošniške družbe, v katerih izdelkov nikoli ne zmanjka. Za vsak primer njihov nabor vsak dan še malo povečajo. Ali res potrebujemo toliko stvari in tako pogosto? Prepričujejo nas, da potrebujemo nove izdelke, ki so ali naj bi bili bolj trajnostni. Pa je to res?

Kaj lahko storimo sami?

• Nakupujmo manj in le, ko nekaj res potrebujemo.
• Uporabljajmo nakupovalni listek in se izogibajmo nepotrebnim impulzivnim nakupom
• Ne zaupajmo vsakemu znaku s trditvami o trajnosti. Izogibajmo se privlačnim akcijam, ki nas poskušajo prepričati v nakup nepotrebnih stvari.
• Pri spletnem nakupovanju počakajmo ne- kaj dni, preden sprejmemo ponudbo. Opazili bomo, da privlačna ponudba za naš nakup še kar ni izginila. Lahko se zgodi, da postane še bolj ugodna.
• Izogibajmo se nepotrebni embalaži, uporabljajmo torbe ali nahrbtnike za prenašanje izdelkov.

Kaj morajo storiti drugi?

Trgovina je vedno cvetela in ciljala na čustva potrošnikov. Tako bo tudi v prihodnosti, zato potrebujemo strokovno utemeljene in preverljive zelene označbe. Bolj trajnostna proizvodnja bi morala postati standard in ne nekaj, kar je treba posebej izpostavljati in oglaševati.

Ravnanje z odpadki: manj je več

Področje trajnosti, pri katerem smo Slovenci med vodilnimi v Evropi, je ravnanje z odpadki. Če smo nekdaj skrbeli, da je papir našel pot v reciklažo, pridno nosili stekleno embalažo v trgovino in jogurtove lončke uporabljali kot merico pri peki, se dandanes ubadamo predvsem z različno plastično embalažo, ki jo pridno odlagamo v rumene zabojnike.

A to ni nujno dovolj. Predvsem pri uporabi plastike se moramo zavedati, da ne gre "samo" za odpadek in da je danes v obliki mikroplastike prisotna povsod, celo v naših telesih.

Kaj lahko storimo sami?

• Izogibajmo se nepotrebni embalaži, ki ne prispeva k funkcionalnosti izdelka.
• Izberimo embalažo, ki jo lahko uporabimo večkrat. Ne nasedajmo zelenim trditvam o reciklaži. Reciklaža je namreč odvečen postopek, s katerim uničimo embalažo, ki smo jo uporabili zgolj enkrat, za izdelavo nove pa je potrebno dodajanje svežega materiala.
• Podaljšajmo uporabo izdelkov. Ko jih ne potrebujemo več, jih oddajmo v centre za ponovno uporabo.

Kaj morajo storiti drugi?

Z ustreznimi zahtevami glede zasnove izdelkov, uporabljenih materialov in ravnanja z izdelki ob koncu življenjske dobe lahko zakonodajalec bistveno vpliva na zmanjšanje količine odpadkov. Kot primer navajamo vzpostavitev učinkovitega kavcijskega sistema za plastično in kovinsko embalažo pijač ter promocijo in razširitev na področje steklene embalaže.

Poleg tega novi evropski predpisi prinašajo zahteve po večji popravljivosti in dolgoživosti izdelkov, kar bo povečalo zanimanje za nakup rabljenih izdelkov, posledično pa zmanjšalo količino odpadne elektronske in električne opreme.

Vpliv okoljske krize - kako vpliva na naše zdravje? 

Raziskave kažejo, da 3,6 miljarde ljudi živi na območjih, ki so močno dovzetna za podnebne spremembe.

Dodatnih približno 250.000 smrtnih žrtev na leto

Med letoma 2030 in 2050 se pričakuje, da bodo podnebne spremembe povzročile približno 250.000 dodatnih smrtnih žrtev na leto – zaradi podhranjenosti, malarije, driske in toplotnega stresa.

Neposredni stroški škode za zdravje (brez stroškov v sektorjih, ki določajo zdravje, kot sta kmetijstvo ter voda in sanitarije) se ocenjujejo na 2 do 4 milijarde ameriških dolarjev na leto do leta 2030.

Učinki ekstremne vročine so lahko smrtno nevarni, zlasti za ranljive skupine, kot so nosečnice, starejši in otroci.

Onesnaženje (vključno z onesnaženjem zraka, kemikalijami in plastiko) je odgovorno za najmanj 9.000.000 prezgodnjih smrti na leto.

Poziv svetovne potrošniške organizacije Consumers International

"Za pravičen prehod na trajnostni življenjski slog”

Preteklo desetletje je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, ekstremni vremenski pojavi pa so v mnogih državah postali vsakdanja realnost, ki močno vpliva na življenje ljudi in celo ogroža njihovo preživetje. Tudi izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje vse bolj ogrožata zdravje planeta in človeka.

Vedno bolj je jasno, da ti izzivi niso le okoljski, temveč tudi ekonomski in družbeni ter spodkopavajo napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG).

Da bi ostali znotraj okoljskih omejitev planeta, bomo morali temeljito spremeniti način prehranjevanja, potovanj, ogrevanja in hlajenja domov, pridobivanja energije ter izbire izdelkov in storitev. Vendar je nujno zagotoviti, da so bolj trajnostne in zdrave izbire za potrošnike preprosto dostopne in cenovno ugodne.

Hkrati mora biti ta prehod priložnost za napredek, ne pa breme za osnovne pravice in potrebe ljudi – omogočiti mora bolj trajnosten način življenja tako za ljudi kot za planet.

Cilj mora biti pravičen prehod na bolj trajnosten način življenja, ki bo:

• zadovoljil legitimne potrebe potrošnikov. To vključuje dostop do osnovnih dobrin, kot sta hrana in energija, ter zaščito zdravja in varnosti ljudi;
• omogočil, da bodo bolj trajnostne in zdrave izbire bolj dostopne, cenovno ugodne in na voljo vsem, namesto da bi bila odgovornost za bolj trajnostno izbiro prepuščena potrošnikom;
• zagotovil, da se glas potrošnikov sliši na vseh ravneh upravljanja in pri podjetjih, s posebnim poudarkom na zaščiti ranljivih potrošnikov in tistih z nizkimi prihodki;
• upošteval, da se poti do bolj trajnostnega načina življenja razlikujejo glede na okoliščine. Kar deluje v enem okolju, morda ni izvedljivo ali smiselno v drugem, saj lokalne prioritete in izzivi oblikujejo edinstvene pristope.

Avtor: Boštjan Okorn