Svetovni dan potrošnikov: Naprave so vse bolj pametne – a nič bolj varne!

11. marec 2019

Na trg prihajajo nove in nove pametne naprave, tudi klasični aparati dobivajo povezavo, a pri tem le redkokateri proizvajalec poskrbi za ustrezno varnost. Na udaru niso samo pametne naprave, v nevarnosti je vse, kar je v danem trenutku povezano v omrežje. Ob letošnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov zato opozarjamo na težavo, ki se je po tihem priplazila v naše domove in se širi kot epidemija – težava nevarnih pametnih naprav.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Čeprav nekateri trdijo, da smo šele na začetku dobe povezovanja stvari v omrežja in internet, je že zdaj povezanih več kot 23 milijard različnih naprav, kar pomeni trikrat več, kot je na svetu ljudi.

Nič presenetljivega: med takšnimi napravami se znajdejo tako veliki stroji kot majhne sijalke, ure, različna tipala in merilniki vseh mogočih vrst. Zelo verjetno imate nekaj pametnih naprav tudi doma, marsikdo se tega morda sploh ne zaveda – predvsem pa se večina ne obremenjuje z ustrezno zaščito.

Pametnim napravam zaupamo, saj jih uporabljamo zato in tako, da nam olajšajo življenje. A veliko primerov dokazuje, da ravno udobje, ki nam ga pripravijo proizvajalci, poveča možnost, da nam bo nekdo vdrl v napravo in omrežje. Najbolj v nebo vpijoča malomarnost je povezovanje s preprostim geslom ali celo brez gesla. Že res, da napravo na ta način najhitreje povežemo v omrežja, a to pomeni, da bodo to lahko storili tudi nepridipravi.

Druga težava je povezana z zbiranjem in pošiljanjem osebnih podatkov. Najbrž je težko dojeti, da podatki, ki jih zbira pametna naprava, potujejo po vsem svetu, sprejemajo in obdelujejo jih v različnih podjetjih, za katera nismo nikoli slišali.

Ena od velikih težav pametnih naprav je pogosto njihova nedorečenost. V majhnih, pogosto zagonskih podjetjih, ki jih izdelujejo, preprosto nimajo dovolj znanja in sposobnosti, da bi ob reševanju osnovne težave pozornost namenili tudi tako posvetnim zadevam, kot sta ustrezna zaščita in varnost potrošnika. Tega jim niti ni treba, z varnostjo programske opreme se zakonodaja do zdaj ni prav posebej ukvarjala.

Marsikatero podjetje preživi le nekaj let ali celo le nekaj mesecev, ob propadu pa dobesedno propadejo tudi izdelki, ki so jih prodali potrošnikom. Nedelujoča programska oprema, ki je nihče več ne posodablja, in izključeni oddaljeni sistemi za shranjevanje podatkov v oblaku onemogočijo nadaljnjo uporabo izdelka, ki je mehansko lahko še vedno brezhiben.

Podobno se lahko zgodi, ko večje podjetje kupi zagonsko podjetje in nekatere njegove izdelke zanemari oziroma preneha podpirati. Prav lahko se zgodi, da pametne naprave že po manj kot letu dni ne morete več uporabljati, pa zato nihče ne odgovarja, prav tako se nikomur ne morete pritožiti.

Z izpostavljanjem omenjene tematike želi Svetovna potrošniška organizacija (Consumers International) dodatno spodbuditi spremembe na tem področju. Predvsem evropske potrošniške organizacije smo v preteklih letih že nekajkrat pokazale, kaj pomeni nezaščitena pametna naprava, od merilnikov aktivnosti do otroških igrač.

Zdi se namreč, kot da na novo izumljamo vse tisto, za kar si potrošniške organizacije prizadevamo že več kot 50 let in zaradi česar so naprave in izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan, varni in ne povzročajo nepotrebnih težav.

Žal v danem trenutku nimamo pametnega nasveta, kako ob nakupu zagotoviti, da bomo domov prinesli varno in ustrezno zaščiteno pametno napravo. Možnosti, da bo šlo kaj narobe, je preprosto preveč, zato je dobro, da se nevarnosti zavedate in se jim poskušate čim bolj izogibati.

Najbolj osnovna stvar je povezana s spremembo gesla za dostop (če naprava to sploh omogoča!), zapiranjem vseh poti do javnega razgaljanja, kaj z napravo počnete in kakšne meritve ste z njo opravili, v stanovanju oziroma hiši pa je zelo priporočljivo, da pametne naprave povežete z brezžičnim omrežjem, ki je ločeno od tistega, ki ga uporabljate za povezavo z računalnikom ali domačim strežnikom.

Želimo si, da že kmalu tovrstnih napotil ne bo treba dajati in da bo industrija vendarle spoznala, da si potrošniki zaslužimo zaupanja vredne pametne naprave, ki jih bomo zlahka nadzorovali in določali, kaj želimo sporočiti svetu in kaj je nujno, da ostane samo za nas.

Svetovni dan pravic potrošnikov 2019: štirje načini, kako bi lahko bili pametni izdelki boljši za potrošnike

Vsako leto 15. marca obeležujemo svetovni dan pravic potrošnikov, ko na globalni ravni še dodatno opozorimo na pravice in potrebe potrošnikov. Letošnja tema je povezana z zaupanja vrednimi pametnimi izdelki. V zadnjih letih so povzročili pravo revolucijo v načinu komuniciranja, učenja in mišljenja po vsem svetu, a hkrati so prinesli nove, digitalne izzive. Kako bi jih proizvajalci lahko naredili boljše za potrošnike?

1. Dosegljivost: dostopni vsem

Pametne izdelke je mogoče kupiti povsod po svetu, a številne ovire, kot je dostopnost, onemogočajo njihovo uporabo več milijardam potrošnikov, ki zato ne morejo izkoriščati njihovih prednosti. V Afriki, denimo, prenos 1 GB podatkov stane toliko kot 18 odstotkov mesečnega prihodka, zato si tega »prestiža« marsikdo ne more privoščiti. Podobne težave se porajajo tudi v drugih državah, denimo v Braziliji, kjer si številni prebivalci najbolj naseljenega mesta Sao Paula preprosto ne morejo privoščiti povezave v internet. Ker je vse več storitev na voljo le v digitalni obliki, to pomeni, da so revni prebivalci favel še dodatno izključeni iz družbe.

Do leta 2025 naj bi hitre mobilne povezave obsegale 91-odstotni delež vseh povezav. Na ta način bo do njih lahko dostopalo vse več ljudi, a le z usklajenimi napori vladnih institucij, regulatorjev in podjetij bomo lahko poskrbeli, da preostala nepovezana populacija vstopi v odprti internet, ki je dostopen in visokokakovosten.

2. Varnost: zaščitite naše naprave

Ni samo nezaščitena povezava v internet tista, ki lahko pripelje do vdora v omrežje. To se lahko zgodi tudi zaradi slabo zasnovanih naprav, ki so dobesedno odprte za nepooblaščen vdor. Raziskava 25 regulatorjev zasebnosti je pokazala, da je kar 59 odstotkov vseh naprav takšnih, pri katerih uporabnik ne ve, katere osebne podatke zbirajo, uporabljajo in razširjajo. Ameriška potrošniška organizacija Consumer Reports je leta 2015 odkrila, da pametne televizije, ki so povezane v internet, zbirajo informacije o vsem, kar lastnik gleda. Potrošniki bi morali vedeti, kateri njihovi podatki se zbirajo.

3. Podatki: izboljšajte potrošnikov nadzor in spoštujte zasebnost

V zadnjih letih so sporni načini zbiranja podatkov postali ena od glavnih tehnoloških novic. Letošnji svetovni dan pravic potrošnikov je priložnost, da opozorimo proizvajalce pametnih izdelkov, naj spoštujejo potrošnikovo zasebnost. Lanska raziskava je med drugim pokazala, da je 52 odstotkov potrošnikov bolj zaskrbljenih glede spletne zasebnosti kot v letu 2017.

Kaj lahko naredijo proizvajalci in tehnološka podjetja? Na eni strani bi morali potrošnikom omogočiti boljši nadzor nad tem, kako so uporabljeni njihovi podatki, prav tako bi jim morali omogočiti jasen in preprost način spreminjanja nastavitev, povezanih z zasebnostjo. S tem bi omogočili, da se vsak potrošnik sam odloči za raven zasebnosti, ki jo je pripravljen razdajati.

A tudi takrat, ko imajo potrošniki možnost nadzora nad nastavitvami zasebnosti, se pogosto zgodi, da tega ne znajo ali ne zmorejo. Pet preprostih korakov bi moralo potrošniku zagotoviti, da bo kupil in uporabljal zaupanja vredno napravo: pred nakupom preverite morebitne težave z varnostjo in zasebnostjo, ustvarite močno in enkratno geslo za vsako napravo, nastavite varnost in zasebnost na najvišjo raven, redno posodabljajte programsko opremo, izključite funkcionalnosti in naprave, ko jih ne uporabljate.

4. Preglednost: zagotovite jasne informacije

Pogosto se zgodi, da spletne strani prodajajo potrošnikove podatke, ne da bi se potrošniku kaj sanjalo o tem. Poleg tega so splošni pogoji napisani tako, da potrošniku ne omogočajo hitrega in preprostega dostopa do najbolj pomembnih informacij. Sodelavci norveške potrošniške organizacije so več dni neprekinjeno brali splošne pogoje petih aplikacij za merjenje aktivnosti. Avstralci so ugotovili, da boste prej prebrali nadpovprečno debelo knjigo kot splošne pogoje za uporabo elektronskega bralnika Kindle, spet druga raziskava pa je pokazala, da bi povprečni Američan potreboval 250 ur za branje vseh pogojev pogodb za uporabo storitev, ki jih sklene v enem letu.

Avtor: Boštjan Okorn