Super živila ali super reklama?

19. februar 2021

Danes na trgovskih policah najdemo veliko živilskih izdelkov in prehranskih dopolnil, ki jih trgovci imenujejo »super živila«. Obljubljajo nam blagodejne ali celo zdravilne učinke ter čudežne in hitre rešitve za vse naše težave.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Predvsem na specializiranih prodajnih mestih in v spletnih trgovinah ponudba "super hrane" v zadnjih letih močno narašča. Takšne ponudbe, kot jo imamo sedaj, še ni bilo. Še posebej se je razcvetela na družbenih omrežjih, med katerimi najdemo tudi precej ponudnikov, ki s pomočjo sodelovanj z vplivneži, predvsem znanimi osebnostmi in osebnimi trenerji, poskušajo približati "super živila" splošni populaciji.

Zanima nas torej ali so ta živila res tako "super", ali so zgolj izdelki s praviloma "super" visokimi cenami?

Cene "super hrane" so višje

Pri pregledu ponudbe "super hrane" hitro ugotovimo, da so cene, v primerjavi s cenami običajnih živil, bistveno višje.

Za primerjavo, povprečna cena gozdnega medu, ki ga lahko kupimo pri vseh večjih trgovskih ponudnikih, je 15 € / kg. Povprečna cena manuka medu, ki ga v specializiranih spletnih trgovinah označujejo kot "najbolj zdrav med na svetu" pa je kar desetkrat višja, to je 160 € / kg.

Ugotavljamo, da trgovci pod poimenovanjem "super" praviloma prodajajo eksotična živila, dobavljena iz tujine. V zadnjem času so to predvsem: alga spirulina, manuka med, chia semena, aronija, acai jagode, goji jagode, himalajska sol, izdelki s CBD in najrazličnejši praški.

Funkcionalni učinki nekaterih "super živil"

Nekaterim izmed teh živil bi lahko zaradi posameznih sestavin pripisali nekatere funkcionalne učinke. To pomeni, da bi zaradi svoje sestave lahko prispevali k boljšemu zdravstvenem stanju ali zmanjšali tveganje za razvoj bolezni.

Na primer, chia semena oziroma semena oljne kadulje vsebujejo esencialne omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Zaradi ustreznega razmerja med njimi imajo prav tako ugodno maščobno-kislinsko sestavo. Vendar jih zaradi tega še ne moremo vsepovprek opredeliti kot "super hrano". Ugodno maščobno-kislinsko sestavo ima namreč mnogo živil. Med njimi tudi repično olje, laneno olje, orehi...

Izraz "super živilo" je tako le marketinška skovanka, katere primarni namen je povečevati prodajo. Tovrstni živilski izdelki niso prav nič bolj zdravi in "super" kot običajna, nam dobro poznana živila.

Prehranska dopolnila: prekomeren vnos škoduje

Pri uživanju koncentriranih hranil (v posušeni obliki ali prašku) in prehranskih dopolnil, ki so na spletu pogosto oglaševana kot "super živila" je potrebno vedeti, da prekomeren vnos posameznih hranil in drugih snovi našemu zdravju lahko tudi škoduje. Zato je predvsem pri uživanju prehranskih dopolnil potrebno upoštevati priporočen dnevni vnos.

Prav tako je potrebno poudariti, da z uravnoteženo in pestro prehrano lahko zadostimo vsem potrebam po hranilih, zato uživanje prehranskih dopolnil ni potrebno.

Dopolnjevanje prehrane s tovrstnimi dopolnili je tako smiselno zgolj za nekatere posameznike, na primer tiste, ki se ne prehranjujejo uravnoteženo oziroma se določeni vrsti hrane izogibajo. Pred začetkom uživanja prehranskih dopolnil pa je priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom.

Zakonodaja in označevanje "super živil"

Oglaševanje in označevanje funkcionalnosti živil je sicer regulirano z zakonodajo. V uredbi 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je zapisano, da je živilo lahko označeno z odobrenimi prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami samo takrat, kadar ima za to znanstveno dokazano podlago.

Zato mora biti vsako navajanje in namigovanje, da ima živilo (ali ena od njegovih sestavin) ugodbe prehranske lastnosti ali da ugodno vpliva na zdravje, znanstveno potrjeno. Kljub temu pri opredeljevanju, predstavljanju in trženju živil pogosto naletimo na kršenje zakonodaje.

Neustrezno označevanje je še posebej pogosto in problematično na spletu, saj je izvajenje nadzora tam zelo težko. Zato se v specializiranih ali spletnih trgovinah "super živila" pogosto oglašujejo kot zdravilna oziroma jim trgovci v želji po povečevanju prodaje pripisujejo neutemeljene, celo izmišjene prehranske ali zdravstvene trditve, kar je v nasprotju z zakonom.

Vse odobrene prehranske in zdravstvene trditve ter pogoje, pod katerimi se le-te lahko uporabljajo na označbi živil, so dostopne na spletni strani Evropske komisije.

Ključ do zdravja je pestra in uravnotežena prehrana

Zavedati se moramo, da nobeno posamezno živilo samo po sebi ne more korenito vplivati na naše zdravje. Zato se ne prepustimo zavajanju oglasom, ki nam s prodajo živilskih izdelkov obljubljajo čudežene rešitve.

Vedeti moramo, da ima pomemben učinek na naše zdravje le pestra in uravnotežena prehrana ter gibanje. Samo s pomočjo raznolikega prehranjevanja lahko v telo namreč vnesemo vsa hranila, ki jih naš organizem potrebuje za normalno delovanje.

Zato je pomembno, da čim pogosteje uživamo lokalna, sezonska in sveža živila, ki jih najdemo v domačem okolju in so hranljiva ter koristna za naše zdravje in dobro počutje. Prav tako pa bodo ta praviloma bolj prijazna do naše denarnice, kot tudi do okolja.

Avtorica: Nina Križnik