Stroški pologov in dvigov gotovine
2. marec 2023
Preverili smo, katere banke zaračunavajo nadomestila za pologe in dvige bankovcev in kovancev ter kakšna so nadomestila. A bolj kot višina nadomestil je po našem mnenju sporno samo zaračunavanje teh osnovnih bančnih storitev – pologa in dviga denarja.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo prejeli pritožbo potrošnika, ki je na okencu svoje banke želel položiti nekaj gotovine na svoj osebni račun. Pri tem rutinskem opravilu ga je neprijetno presenetila informacija bančnega uslužbenca, da bo za to moral plačati nadomestilo. Na njegovo željo mu je bil uslužbenec sicer pripravljen pomagati položiti gotovino na bankomatu, kar je brezplačno.
Sodobni načini plačevanja in izrivanje gotovine
Sodobni načini plačevanja zaradi svoje uporabnosti vedno bolj nadomeščajo in izpodrivajo gotovino. Ta je sicer zakonito plačilno sredstvo in edina oblika javnega denarja, do katerega imajo vsi neposreden dostop, a boj proti njej se bije na več frontah. Redko sicer slišimo, da bi kdo javno in odkrito nasprotoval njeni uporabi, a v ozadju so apetiti tistih, ki bi z njeno ukinitvijo veliko pridobili.
Postavlja se več vprašanj. Kakšen bo svet, v katerem bodo vsa plačila potekala prek sistemov peščice kartičnih in drugih ponudnikov digitalnih plačil? Kakšen vpogled in nadzor bomo s tem prepustili zasebnim podjetjem, ki imajo že danes globalen pregled nad plačili in s tem nad navadami ter vedenjem uporabnikov?
Izrivanje gotovine ne poteka odkrito, temveč skozi zadnja vrata: z uvajanjem digitalnih plačil kot dodatnih možnosti izbire, ukinjanjem bankomatov in bančnih poslovalnic, višanjem stroškov gotovinskih plačil (na primer položnic na bančnih okencih) ter z zaračunavanjem pologov in dvigov gotovine.
Seveda gre pri vsem skupaj tudi za nižanje stroškov bank in drugih ponudnikov, a ne gre spregledati drugih motivov.
Popolnoma brezgotovinska družba je potencialna družba nadzora, njeno primernost na ravni družbe in posameznika pa lahko že danes opazujemo in ocenimo na primeru Kitajske.
Stroški pologov in dvigov gotovine na bančnih okencih
Preverili smo nadomestila bank in hranilnic, ki so povezana z gotovinskim poslovanjem. Večina bank nadomestila zaračunava za pologe in dvige kovancev, ne pa tudi bankovcev. Le pri SKB morajo komitenti plačati tudi za pologe papirnatega denarja, in sicer 0,2 odstotka od zneska, namanj 1,5 evra. Za polog gotovine v višini 2000 evrov je tako treba plačati štiri evre.
Banka Intesa Sanpaolo |
Polog kovancev: 1,90 % od zneska, min. 1,10 € |
Banka Sparkasse |
Vplačilo komitenta v evrih na račun pri drugi banki: 1,85 € |
BKS |
Polog kovancev na transakcijski račun in/ali varčevalni račun na bančnem okencu: 2 %, min. 2,00 € |
DH |
Polog kovancev: 2,00 %, min. 2,0 €. |
Deželna banka Slovenije | Polog kovancev nad 50 €: 2 %, najmanj 1 € |
Gorenjska banka |
Polog kovancev na račune strank (pri znesku nad 30 evrov): 2 %, najmanj 2,15 € |
Lon |
Polog kovancev nad 50 kosov: 2,60 %, najmanj 1,95 € |
N Banka | Polog/dvig/zamenjava kovancev: 2,20 %, najmanj 2 € |
NLB | Polog kovancev nad 10 €: 2,20 %, najmanj 2 € (brez nadomestila na NLB Toli račun, NLB Prvi račun, NLB Študentski račun in vse varčevalne produkte) |
Nova KBM |
Polog/dvig več kot 50 kosov kovancev na transakcijski račun: 2,00% od zneska pologa, najmanj 2,00€. |
Primorska hranilnica Vipava | Polog nad 30 kosov kovancev: 1 %, najmanj 1 € |
SKB |
Vplačila z bankovci na osebni račun: 0,20 %, najmanj 1,50 € |
UniCredit Banka |
Polog kovancev: 2,00 %, najmanj 2 € |
Neprijazno poslovanje bank
Ukinjanje gotovine prizadene predvsem starejše uporabnike, ki poznajo in so navajeni takšnega načina ravnanja z denarjem. Prehod na digitalno je za marsikoga (pre)velik izziv in prav bi bilo, da se poleg uvajanja novih načinov plačevanja ohranjajo tudi stari.
Visoka nadomestila za gotovinsko poslovanje so diskriminatorna do tistih, ki alternativ ne morejo ali ne znajo uporabljati – plačilo položnice na bančnem okencu je lahko tudi do desetkrat dražje od plačila v spletni ali mobilni banki.
Tehnološkemu razvoju na Zvezi potrošnikov Slovenije ne nasprotujemo, saj prinaša številne prednosti in prihranke ter je obenem neizogiben. A ne zdi se nam prav, da nekatere člane družbe puščamo zadaj, jim ne damo ustrezne izbire in jih s tem izločamo. Kot skupnost smo tako močni, kot je močan naš najšibkejši člen.
Brezgotovinske bančne poslovalnice
Potrošnica nas je opozorila, da je na vhodu v svojo banko našla obvestilo, da "poslovalnica posluje brez gotovine". Preverili smo stanje na terenu in res našli omenjeno obvestilo v poslovni enoti Stožice.
Delavska hranilnica sicer ponuja možnost gotovinskega poslovanja v drugih enotah in na bankomatih, a čudimo se, zakaj v bančni poslovalnici sploh ni več mogoče poslovati z gotovino. Z Delavske hranilnice so nam odgovorili, da poslovalnica posluje po prilagojenem modelu, razlog za to pa so "večkratni varnostni incidenti", v ospredje so zato postavili varnost strank in zaposlenih na tej lokaciji.
Izjeme pri pračilu z gotovino, ki jih določa zakon
Zakon o uvedbi evra določa, da se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na evro.
Prodajalec gotovine ne sme zavrniti, saj s tem krši zakon, so pa določene izjeme:
- ko se obe stranki sporazumno dogovorita, da bosta uporabili drugo plačilno sredstvo;
- nobena stran (prodajno mesto ali kupec) ni zavezana sprejeti več kot 50 kovancev pri vsakem posameznem plačilu;
- načelo dobre vere: prodajalec nima drobiža, vrednost bankovca je nesorazmerna z vrednostjo nakupa. V teh primerih prodajalec lahko na primer zavrne sprejem bankovcev za 200 in 500 evrov. Plačnik in ponudnik blaga se morata dogovoriti o tem, na kakšen način poravnati znesek, vsak pri sebi se trudita poiskati možnosti za izvedbo plačila.
Prodajalec je torej dolžan sprejeti gotovino, ki je zakonito plačilno sredstvo. A ohranimo zdravo kmečko pamet in kot potrošniki razumimo, da kepice sladoleda ali kilograma korenja na tržnici verjetno ne bomo mogli plačati s 500-evrskim bankovcem.
Avtorica: Alina Meško
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.