Slive ... in češplja

31. avgust 2020

Sliva je skupno ime tako za sadno drevo (Prunus prunus domestica) kot sadež. Češplja pa je le ena, slovenska avtohtona sorta sliv. 

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kraj, kot so vas Slivje (Brkini) in Slivnica pri Celju (občina Šentjur), pa Slivnica pri Mariboru so verjetno dobili ime po slivah, ki so rasle po travnikih in ohišnicah. Danes poznamo na stotine vrst sliv, od češpelj do ringlojev, katerih podvrste v Sloveniji poimenujejo tudi damaščanska sliva ali cibora, mirabela, mirobalana ali češnjeva sliva, na krasu pa kar češpa. Slive izvirajo iz Azije, gojili so jih že Rimljani.

Spadajo v sadno vrsto koščičarjev, kamor uvrščamo tudi marelice, češnje in breskve. V trgovinah so poleti na voljo večinoma slive iz Bosne ali Srbije, pozimi pa iz južne poloble. Največ sliv pridelamo v Evropi in na Kitajskem. So med cenejšimi sadeži.

Ali veste? Slive, češplje in ringloji so prvo sadno drevje, ki ga je človek `udomačil´.

Češplje dozorijo v septembru
Češplje, slive in ringlo imajo koščico in zorijo od srede julija do srede septembra, najprej ringloji, nato slive, češplje pa dozorijo do sredine septembra.

Ringloji ali renkolode so bolj okrogle, lahko so zelene, rumene ali rdeče barve in se težko izkoščičijo. Češplje in druge sorte sliv pa so temno modre do vijolično modre z belkastim poprhom, rumenim mesom in se zlahka izkoščičijo. Zrele slive in ringloji so kiselkasto sladki, mehkega mesa in sočni. Če so obrani nezreli, so medlega okusa, lahko tudi grenko-kislega.

Slive in češplje so primerne za sušenje, kuhanje džemov in marmelad ter pridelavo žgane pijače - slivovice.

Rdeče, oranžno, modro - za zdrav dan
Slive so vseh barv zaradi vsebnosti različnih fitonutritenov ali rastlinskih hranil, ki jih je v zrelem sadju zelo veliko, zato ne smejo manjkati v naši dnevni prehrani. Ta rastlinska hranila dajejo sadju in zelenjavi vonj, okus in barvo. Rastlina se z njimi ščiti pred škodljivimi vplivi okolja: pravzaprav so njen imunski sistem.

Vemo, da fitohranila pomagajo vzdrževati naše zdravje, ne vemo pa še natančno, kaj se s fitohranili v telesu dogaja. Znano je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidantski zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzroča kajenje in druge strupene snovi. Največji učinek imajo fitohranila, če pojemo cel sadež, ker je pomembno medsebojno delovanje vitaminov in fitonutrientov svežega in na soncu dozorelega sadeža.

Glede na kemično strukturo poznamo veliko vrst fitohranil, to so npr. karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni.

Hranilna vrednost sliv
Slive imajo veliko vlaknin, vsebujejo tudi manjše količine vitamina C, A in kompleksa vitaminov B ter mineralov (od magnezija, kalija mangana in cinka). Imajo majhno energijsko vrednost, le 46 kcal v 100 gramih (4 srednje velike slive). Polega vlaknin, k boljši prebavi vpliva tudi manjša vsebnost sorbitola.

Povprečna hranilna vrednost sliv na 100 g

	Sveža	Posušena
Energijska vrednost	192 kJ/ 46kcal	1064kJ/240 kcal
Maščobe	0,3 g	0,4 g
Ogljikovi hidrati	11,5 g	64 g
Sladkorji	10 g	38 g
Vlaknine	1,4 g	7,1 g
Vir: USDA data base

ZPS svetuje

• Kupujte slive / češplje ki so enakomerno obarvane modro do modro vijoličaste in imajo sivkasto bel poprh (če tega ni videti, so že predolgo skladiščene ali povoskane).
• 4-5 sliv na dan (svežih ali suhih) ima pozitiven vpliv na dobro prebavo.

Recept: Kislo sladka omaka ali pomaka (Kitajska)

• skodela zmečkanih sliv,
• skodela zrezanih marelic (če ni več svežih marelic, dodajte še eno skodelo sliv),
• pol skodele kisa,
• pol skodele jabolčnega soka,
• čili in sol ( po okusu)

Vse sestavine zmeljemo in pokuhamo v gosto omako ali pomako za k mesu (raca, svinjina) in k spomladanskim zvitkom.

Recept: Dober slivov džem

• 1 kg sliv,
• 0,5 kg sladkorja,
• sok ene limone,
• 1-3 nageljneve žbice,
• poper po okusu.

Grobo zmlete slive pomešamo s sladkorjem, limoninim sokom in nageljnovimi žbicami, položimo v pekač in pečemo (ali kuhamo) tri ure pri okoli 180 stopinj Celzija.