Slabi krediti: kaj potrošnikom prinaša nova zakonodaja?

29. marec 2024

Zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank, ki je začel veljati 24. februarja letos, v nacionalno zakonodajo prenaša evropsko Direktivo o serviserjih kreditov in kupcih kreditov, ki bankam omogoča, da na ravni EU prodajajo nedonosne kreditne pogodbe različnim vlagateljem in specializiranim podjetjem za izterjavo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ključne določbe novega zakona zajemajo obsežno ureditev celotnega procesa nakupa in upravljanja nedonosnih kreditov, vključno s postopki, pravicami ter pravili za licenciranje in regulacijo podjetij, ki se ukvarjajo s slabimi krediti. Pri tem je pomembno omeniti, da se ta zakon ne uporablja za nedonosne kredite, ki so bili preneseni pred njegovo uveljavitvijo.

Zakon prinaša tudi ukrepe, ki smo jih v ZPS zagovarjali

Zakon uvaja tudi nekatere pomembne ukrepe za zaščito potrošnikov, ki smo jih v Zvezi potrošnikov Slovenije odločno zagovarjali že v času njegove priprave in implementacije.

Naša prizadevanja so bila usmerjena v naslavljanje različnih problematičnih praks, s katerimi so se potrošniki pogosto soočali v preteklosti.

Mednje spadajo:

• agresivne metode izterjave dolgov,
• nejasna ali pomanjkljiva komunikacija s potrošniki,
• neodzivnost na njihove pritožbe,
• posredovanje neresničnih ali zavajajočih informacij.

Hkrati smo zagovarjali tudi stališče, da bi se morale banke aktivneje vključiti v iskanje izvedljivih rešitev za vse posojilojemalce v težavah, s poudarkom na ukrepih ustreznega restrukturiranja, ki potrošnikom omogočajo vzdržno odplačevanje dolga glede na njihove finančne zmožnosti, preden takšna posojila prodajo na sekundarnih trgih.

V tej luči smo v nadaljevanju povzeli nekatere ključne novosti zakona.

Zakon jasno opredeljuje obveznosti kupca kreditov in serviserja kreditov v odnosu do kreditojemalca

Ti morajo delovati pravično in strokovno, varovati osebne podatke kreditojemalca ter komunicirati z njim brez nadlegovanja, prisile ali neprimernega vplivanja. Poleg tega morajo zagotavljati informacije, ki niso zavajajoče, nejasne ali lažne.

Za okrepljen nadzor nad zakonitostjo poslovanja kupcev in serviserjev kreditov bo skrbela Banka Slovenije, ki bo pristojna tudi za izdajo dovoljenja družbam, ki bodo opravljale dejavnost servisiranja kreditov. Za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti s področja varstva osebnih podatkov je pristojen Informacijski pooblaščenec.

Potrošniki bodo v skladu z novim zakonom imeli izboljšan pregled nad svojimi obveznostmi in pravicami

Kupci oz. serviserji kreditov jih bodo morali celoviteje informirati.

Informiranje med ostalim vključuje:

• posredovanje identifikacijskih in kontaktnih podatkov,
• način ravnanja z osebnimi podatki,
• zagotavljanje informacij o zapadlih zneskih, ki jih mora kreditojemalec plačati, z navedbo zapadlih zneskov glavnice, obresti, provizij in drugih stroškov.

Zakon določa, da so serviserji kreditov zdaj dolžni zagotoviti pregleden in učinkovit postopek za obravnavo pritožb kreditojemalcev

Ta postopek, ki zajema jasno evidentiranje pritožb in izvajanje ustreznih ukrepov za njihovo reševanje, mora biti na voljo javnosti in dostopen na spletni strani serviserja.

Obravnava pritožb bo za kreditojemalce brezplačna, pri čemer mora serviser kreditov na pritožbo odgovoriti v pisni obliki v 30 dneh ter kreditojemalca obvestiti o možnosti nadaljnje pritožbe pri Banki Slovenije.

Kljub temu lahko kreditojemalec vedno vloži pritožbo neposredno pri Banki Slovenije, ki ga nato obvesti o prejemu pritožbe in morebitnem nadaljnjem postopku. Banka Slovenije bo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostavila in na svoji spletni strani objavila postopek za sprotno obravnavanje pritožb kreditojemalcev.

Razumno restrukturiranje kreditnih pogodb pred izvršbo

Zakon prinaša pomembne spremembe tudi v določbe Zakona o potrošniških kreditih (ZpotK-2), pri čemer je ključno izpostaviti nov 20.a člen. Ta določa, da morajo dajalci kreditov vzpostaviti ustrezne politike in postopke za razumno restrukturiranje kreditnih pogodb pred izvršbo.

Restrukturiranje lahko med drugim vključuje celovito ali delno refinanciranje kreditne pogodbe ter spremembe obstoječih pogojev, kot so:

• podaljšanje ročnosti kredita,
• sprememba vrste kreditne pogodbe,
• odlog plačila celotnega ali delnega obroka za posamezno obdobje,
• sprememba obrestne mere,
• možnost moratorija na odplačevanje,
• delno odplačevanje,
• pretvorba valute,
• delni odpis in konsolidacija dolga, pri čemer je treba upoštevati potrebe in okoliščine potrošnikov.

Spremembe, ki jih uvaja novi zakon, bodo postopoma razkrile svoj vpliv v praksi, saj se bodo morale preizkusiti v realnem okolju.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije bomo zato natančno spremljali razvoj dogodkov na trgu ter skrbno analizirali učinke, ki jih bo prinesel novi zakon na potrošnike, obenem pa bomo še naprej dosledno in učinkovito ukrepali v primeru morebitnih nepravilnosti ali nepoštenih praks na trgu.