Skriti formaldehid v kozmetičnih izdelkih

8. maj 2025

Formaldehid je brezbarven plin z močnim, značilnim vonjem, ki se pogosto uporablja v različnih industrijah kot konzervans in razkužilo. Gre za spojino, ki je danes nedvomno povezana z resnimi zdravstvenimi tveganji pri ljudeh. Čeprav je uporaba v kozmetiki prepovedana, se ta zdravju dokazano škodljiva snov še vedno lahko pojavi v izdelkih. Kako je to mogoče?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kakšne so posledice izpostavljenosti formaldehidu?

Formaldehid močno draži oči, nosno sluznico in grlo, lahko povzroča alergijske reakcije, težave z dihanjem in kožo, kot sta srbenje in dermatitis, predvsem pri ljudeh z občutljivo kožo. Velja za rakotvorno in domnevno mutageno snov.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka ga je že leta 2004 uvrstila v skupino 1, kar pomeni, da je dokazano rakotvoren za ljudi, zlasti v povezavi z rakom nosne votline in grla.

Do izpostavljenosti formaldehidu najpogosteje prihaja v proizvodni industriji in medicini, kjer lahko delavci vdihavajo njegov plin ali hlape.

V tekoči obliki se lahko absorbira tudi skozi kožo. Zaradi razširjene uporabe v vsakdanjih izdelkih smo mu izpostavljeni tudi doma – formaldehid je namreč eden najpogostejših onesnaževalcev zraka v zaprtih prostorih.

Danes so določene mejne vrednosti za izpostavljenost formaldehidu na delovnem mestu in omejitve emisij iz izdelkov, s katerimi bi zmanjšali prisotnost te škodljive snovi v bivalnem okolju.

Čeprav je prepovedan, je v kozmetiki še vedno prisoten

Formaldehid je kot sestavina v kozmetiki v EU prepovedan, a to ne pomeni, da v izdelkih ni več prisoten. V kozmetiki se danes kot konzervansi uporabljajo druge snovi, ki sproščajo majhne količine formaldehida. Imenujemo jih sproščevalci formaldehida.

Sproščevalci formaldehida

Prepoznamo jih pod imeni quaternium-15, DMDM hydantoin, imidazolidinyl urea, diazolidinyl urea, polyoxymethylene urea, sodium hydroxymethylglycinate, bromopol in glyoxal, najdemo pa jih v izdelkih, kot so laki za nohte, lepila za umetne trepalnice, geli za lase, otroški šamponi, mila za telo, geli za tuširanje, ter v različnih barvnih dekorativnih kozmetičnih izdelkih.

Čeprav so količine, ki se sproščajo iz kozmetike, običajno zelo majhne, se vseeno postavlja vprašanje – ali želimo tovrstno kemikalijo na svoji koži?

Kaj so pokazale raziskave?

Raziskave so pokazale, da te spojine pod določenimi pogoji sproščajo tudi več kot 0,2 miligrama formaldehida na kilogram izdelka (mg/kg) oz. 0,02 odstotka, kar lahko pri občutljivih posameznikih povzroči alergijski kontaktni dermatitis. 

Še več, klinične študije so dokazale, da lahko nekateri ljudje razvijejo alergijo na same sproščevalce formaldehida, tudi če na formaldehid kot tak niso občutljivi. Z namenom boljše zaščite potrošnikov je EU z Uredbo 2022/1181 znižala prag za obvezno označevanje izdelkov, ki sproščajo formaldehid – z 0,05 odstotka na 0,001 odstotka (10 mg/kg) sproščenega formaldehida.

Od 31. julija 2026 bo zato obvezna oznaka "sprošča formaldehid" na vseh kozmetičnih izdelkih, pri katerih koncentracija sproščenega formaldehida presega novi prag.

Samoporjavitveni izdelki

Pozor! Omejitev ne velja za kozmetične produkte, kjer formaldehid nastaja kot stranski produkt sestavin, ki niso konzervansi. Teh izdelkov posledično ne bo treba označevati, čeprav lahko vsebujejo več kot 0,001 odstotka formaldehida, kar je velika in skrb vzbujajoča pomanjkljivost.

Tak primer je dihidroksiaceton (DHA), ki v kozmetičnem izdelku deluje kot aktivna učinkovina. Najpogosteje se uporablja v samoporjavitvenih izdelkih – losjonih, pršilih, penah, robčkih ipd. DHA reagira z beljakovinami v povrhnjici kože, kar povzroči začasno rjavo obarvan videz kože brez izpostavljanja UV-žarkom.

Formaldehid se sprošča kot stranski produkt, še posebej ob neustreznem shranjevanju, ko je izdelek izpostavljen toploti, svetlobi ali vlagi. Proizvajalci v tem primeru niso in ne bodo dolžni opozoriti na morebitno prisotnost formaldehida v kozmetičnem izdelku, čeprav je lahko njegova vsebnost potencialno presežena in nevarna za uporabnika.

Kaj so razkrili neodvisni testi samoporjavitvenih izdelkov?

Test Zveze potrošnikov Slovenije 

Na testu Zveze potrošnikov Slovenije je bila leta 2023 pri vseh testiranih samoporjavitvenih izdelkih, ki so na voljo na slovenskem trgu, izmerjena vsebnost formaldehida nad 10 mg/kg.

Test nemške potrošniške organizacije

Podobne ugotovitve je pokazal tudi test nemške potrošniške organizacije, ki je leta 2023 analizirala 20 samoporjavitvenih sredstev – v vseh je bil prisoten skriti formaldehid, ki nastaja kot razgradni produkt aktivne sestavine DHA.

Švedska študija

Švedska študija iz leta 2015 je ugotovila prisotnost skritega formaldehida v 13 odstotkih izmed 126 izdelkov za nego kože, čeprav ti izdelki niso vsebovali znanih sproščevalcev formaldehida.

Danska raziskava

Še bolj skrb vzbujajoči pa so rezultati danske raziskave iz leta 2021, ki je pokazala, da je 18 odstotkov testiranih kozmetičnih izdelkov brez navedenih sproščevalcev formaldehida vsebovalo skriti formaldehid. Povprečna koncentracija je znašala 105 mg/kg (0,0105 odstotka), najvišja izmerjena vrednost pa je bila kar 507 mg/kg (0,0507 odstotka).

Izdelki so bili kupljeni v spletnih trgovinah v več kot 25 državah, od tega polovica na Danskem in kar 73 odstotkov v Evropi. Še posebej problematični so bili samoporjavitveni izdelki: v kar 74 odstotkih teh z DHA so odkrili skriti formaldehid.

Prisotnost skritega formaldehida v kozmetiki, zlasti v samoporjavitvenih izdelkih z DHA, je pogosta in z zdravstvenega vidika skrb vzbujajoča. Ob pomanjkljivem označevanju in šibki regulaciji so zato nujne strožja zakonodaja, več raziskav in boljša ozaveščenost potrošnikov.

ZPS nasvet 

• Preverjajte sestavine in se izognite izdelkom s sproščevalci formaldehida.
• Izdelke shranjujte na hladnem, suhem in temnem mestu.
• Po odprtju jih čim prej porabite, ob spremembi vonja, barve ali teksture pa jih zavrzite.
• Embalažo vedno dobro zaprite.
• Če imate alergijo na formaldehid ali na splošno občutljivo kožo, bodite še posebej previdni.

Predvsem pa razmislite, ali samoporjavitev res potrebujete – tudi naravna koža je lepa.

Avtorica: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja