Silikoni v kozmetiki: izbirajte premišljeno

8. januar 2026

Ste kdaj pomislili, kaj imajo skupnega vaš najljubši serum za lase, pekač za mafine in ovitek za telefon? Odgovor je silikon – material, ki se neopazno prepleta z našim vsakdanom. V kozmetiki ga obožujemo zaradi svilnatega občutka in popolne teksture, a prijeten nanos skriva zgodbo, ki sega daleč onkraj naše kopalnice.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kaj je silikon?

Silikon je splošen izraz za skupino sintetičnih polimerov, ki jih sestavljajo verige izmenjujočih se atomov silicija in kisika (Si–O–Si), na katere so pripete organske skupine iz ogljika in vodika. Čeprav se ime sliši podobno kot "silicij", so silikoni povsem drugačni – gre za izključno sintetične spojine, ki v naravi ne obstajajo.

Njihovi osnovni gradniki, imenovani siloksani, se pojavljajo v različnih oblikah in so lahko linearni, ciklični, razvejani in prečno povezani. Prav ta strukturna raznolikost določa, ali bo silikon tekoče olje, mehka guma ali trdna smola, kar posledično vpliva na njegovo uporabo.

Kje vse se uporabljajo silikonski materiali? 

Silikonski materiali se uporabljajo kot tesnila, lepila, maziva, kuhinjski pripomočki, električni izolatorji in zaščitni sloji v gospodinjstvu. Srečamo jih, ko držimo telefon s silikonskim ovitkom, ko odpremo hladilnik in vidimo tesnila, ali ko uporabljamo gumijasto podlogo za peko.

Njihova priljubljenost izhaja iz dejstva, da so zelo inertni, odporni proti visokim temperaturam, ne prepuščajo vode, so elastični in zelo trpežni.

Prisotni tudi v kozmetiki 

Zaradi stabilnosti in vsestranskosti so silikoni že skoraj sedem desetletij nepogrešljiv del kozmetične industrije. Omogočajo ustvarjanje krem, serumov in čistilnih gelov z mehko, prožno teksturo, ki se prijetno razporedi po koži, hkrati povečajo obstojnost izdelka na koži.

Pogosto se izberejo za formulacije, ki ne mašijo por in jih je treba enakomerno nanesti na kožo, kot so izdelki z zaščitnim faktorjem. V izdelkih za nego las so priljubljeni, ker lase zgladijo in jim dajo sijaj, ne da bi jih obtežili ali mastili. Iz silikona izdelujejo tudi različne kozmetične pripomočke, kot so čopiči za čiščenje obraza.

Na seznamu INCI silikone najpogosteje prepoznamo po končnicah, kot so –tikon (angl. –thicone) ali –siloksan (angl. –siloxane). V kozmetiki so najpogosteje uporabljeni t. i. ciklični siloksani, predvsem ciklotetrasiloksan (D4), ciklopentasiloksan (D5) in cikloheksasiloksan (D6). Gre za hlapne spojine, ki po nanosu izhlapijo in na koži pustijo prijeten občutek brez mastnega filma, zato jih pogosto najdemo v izdelkih za lase, ličilih in kremah.

Večina cikličnih siloksanov se torej med uporabo sprosti v zrak (okrog 90 odstotkov), preostanek pa zaide v odpadne vode. Poznamo tudi ciklometikon, mešanico cikličnih siloksanov D4, D5 in D6. A ker je D4 v EU prepovedan, naj bi ciklometikon v praksi vseboval izključno D5 in D6.

Čeprav se silikoni v kozmetiki že dolgo obravnavajo kot varni, saj so na koži inertni, nedražilni, nealergeni in veljajo za nekomedogene (ne mašijo por), se je izkazalo, da to ne velja za vse njihove oblike.

Med posameznimi siloksani obstajajo pomembne razlike v fizikalnih lastnostih in obnašanju v okolju, kar lahko vpliva tudi na njihovo varnost. Letna svetovna proizvodnja siloksanov dosega okrog 400.000 ton, zato je njihova razširjenost v izdelkih in okolju toliko večji razlog za temeljitejše razumevanje njihovega delovanja.

Kakšna tveganja prinašajo?

Silikoni so velik okoljski izziv. Vsako leto v okolju konča približno 18.000 ton cikličnih siloksanov, predvsem prek odpadnih voda, pri čemer so kozmetični izdelki glavni vir emisij. Zaradi njihove obstojnosti ostaja v okolju približno 500 ton teh snovi, kar pomeni resno tveganje za ekosisteme in zdravje ljudi.

Ciklični siloksani D4, D5 in D6

V EU so opredeljeni kot zelo obstojni in zelo bioakumulativni (vPvB (very persistent and very bioaccumulative)), kar pomeni, da se kopičijo v okolju in živih organizmih.

Zaznani so bili v tleh, vodi in komunalnem blatu, pa tudi v krvi rib, ptic in sesalcev, kar kaže na njihovo sposobnost bioakumulacije in potencialno dolgotrajnega vpliva. In ker se lahko prenašajo na velike razdalje, tveganje ni omejeno le na območja njihove uporabe, ampak precej širše. 

Kaj razkrivajo toksikološke študije? 

Toksikološke študije razkrivajo, da lahko te spojine prodrejo skozi kožo in povzročajo motnje hormonskega ravnovesja ter reproduktivnega zdravja, kar ob dolgotrajni izpostavljenosti povečuje tveganje za nastanek rakavih obolenj.

Posebej problematičen je D4, ker škoduje plodnosti in je zelo strupen za vodne organizme, medtem ko D5 in ciklometikon uvrščamo med potencialne hormonske motilce. To pomeni, da lahko dolgotrajna uporaba izdelkov s temi snovmi vpliva ne le na okolje, temveč tudi na naše zdravje.

Regulativni ukrepi v EU

Evropska unija je sprejela več ukrepov za zmanjšanje tveganj, povezanih s silikoni v kozmetiki. Cilj teh omejitev je zmanjšati emisije cikličnih siloksanov za približno 90 odstotkov. D4, D5 in D6 so zaradi obstojnosti in bioakumulativnosti že od leta 2018 na Seznamu kandidatov za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC).

Poleg tega D4 izpolnjuje merila za obstojne, bioakumulativne in toksične snovi (PBT (persistent, bioaccumulative and toxic)). Razvrščen je v kategorijo reproduktivne toksičnosti in je zato od leta 2019 v kozmetiki prepovedan.

Tudi D5 in D6 sta pod strogim nadzorom in zanju velja omejitev največ 0,1 odstotka v kozmetičnih izdelkih. Pri izdelkih, ki se izpirajo (npr. šamponi, geli za prhanje), omejitev za D5 velja že od leta 2020, za D6 bo začela veljati junija 2026.

Za izdelke, ki ostanejo na koži ali laseh (npr. kreme, ličila, olja za lase), pa bo omejitev 0,1 odstotka za D5 in D6 veljala od junija 2026 za nove izdelke na trgu. Leto pozneje bo omejitev veljala za vse izdelke na trgu, ne glede na datum proizvodnje.

ZPS nasvet

Ko govorimo o silikonih v kozmetiki, veliko naredimo že s tem, da preverimo sestavine, izbiramo izdelke glede na svoje potrebe in posežemo tudi po brezsilikonskih alternativah.

Ko izdelek zapusti našo kopalnico, njegova pot še ni končana, zato je dobro, da se tega zavedamo in izbiramo izdelke čim bolj premišljeno. Tako dodamo zgodbi, ki sega onkraj kopalnice in v katero smo vpleteni vsi, nekaj odgovornosti.

Avtorica: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja