Se prehranjujete trajnostno?

1. november 2018

Verjetno ste že slišali za toplogredne pline, oziroma ste priča klimatskim spremembam, ki se dogajajo pri nas v zadnjih letih. Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in sprememb tradicionalnega načina prehranjevanja v vedno bolj `mesojedo´ družbo lahko hrane za vse kmalu zmanjka, ali pa nas zaradi taljenja ledenikov poplavi morje. Pa veste, da lahko že z načinom prehranjevanja pripomorete k `boljšemu jutri´?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Cilj, ki so si ga leta 2010 zadali na klimatski konvenciji v Cancunu je za 2°C zmanjšati povprečno letno temperaturo. Največ pozornosti se seveda namenja fosilnim gorivom in požiganju gozda ter posledično sproščanju CO2 v ozračje. A ovira pri dosegi cilja so tudi vedno večji izpusti metana in dušikovega oksida na račun kmetijstva in živinoreje. 

Količina toplogrednih plinov na prebivalca letno, ob različnih načinih prehranjevanja:

 

Naš trenutni način prehranjevanja ni za prihodnost prav nič ugoden. V primerjavi z vegetarianskim ali celo veganskim načinom prehranjevanja se za pridelavo/ predelavo/ transport hrane, ki jo trenutno uživa povprečen Evropejec, v okolje spusti veliko več toplogrednih plinov. Ali moramo zdaj vsi postati vegani?

No ekstremov na ZPS sicer ne priporočamo, saj lahko za povprečnega prebivalca poleg ugodnih učinkov na okolje pri nepoznavanju načina prehranjevanja, pomenijo za zdravje več škode kot koristi. A z uravnoteženo prehrano in omejenim uživanje predvsem mesa, mesnih izdelkov in hrane `od daleč´ (ki prepotuje preveč kilometrov do mize) lahko pripomoremo k dolgoročnim spremembam.

Kaj še lahko naredite, za bolj trajnostno prehrano?
1. Jejte več sadja in zelenjave (izogibajte se tistim, ki potrebujejo veliko transporta ali energije (hlajenje, gretje) za dozorevanje in ohranjanje svežine).
2. Jejte lokalno, ko je v sezoni (shranjevanje lokalne hrane za obdobje po sezoni je včasih bolj potratno, kot transport sezonske hrane iz nekje drugje).
3. Pogosteje jejte ekološko pridelano hrano, ki ne vsebuje pesticidov in umetnih gnojil.
4. Ne jejte preveč (naučite se pripraviti le toliko kot pojete, da ste siti).
5. Uživajte manj živalskih in več rastlinskih živil (pridelava živalskih živil je energijsko bolj potratna).
6. Izbirajte polnozrnate izdelke (za njihovo pridelavo je potrebne manj energije, kot za predelana/rafinirana žita).
7. Izbirajte `trajnostno pridelane/ulovljene´ ribe 1-2 x tedensko (izogibajte se rib, ki jih lovijo na ogroženih ali umazanih območjih).
8. Zmerno z mlekom in mlečnimi izdelki (mleko je še vedno pomemben vir beljakovin, kalcija in esencialnih aminokislin).
9. Kupujte večja pakiranja in s tem zmanjšajte embalažo, ali prinesite svoje posode/ vrečke za večkratno uporabo in kupuj hrano brez embalaže.
10. Pijte vodo iz pipe (imejte svojo steklenico in jo napolnite).

Viri:
Bryngelsson D., Wirsenius S., Hedeus F., Sonesson U. 2016. How can the EU climat targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture. Food Policy, 59: 152-164
EUFIC. 2018. Practical tips for a healthy and sustainable diet (19.4.2018)
https://www.eufic.org/en/food-production/article/practical-tips-for-a-healthy-and-sustainable-diet (september 2018)