Rezervni skladi v večstanovanjskih stavbah – kaj je dobro vedeti?

10. julij 2024

Pravice potrošnikov pri storitvah Javne storitve
Rezervni skladi v večstanovanjskih stavbah – kaj je dobro vedeti?

Zbrali smo nekaj pogostih vprašanj, ki smo jih prejeli od potrošnikov na temo rezervnih skladov in sredstev v njih. Naša pravno-svetovalna pisarna je pripravila odgovore in dodatna pojasnila.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Sem lastnik stanovanja v večstanovanjskem objektu. Zanima me, kako je treba voditi sredstva rezervnega sklada ter za plačilo katerih stroškov se lahko uporabijo sredstva iz rezervnega sklada?

Kdaj morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad?

Stvarnopravni zakonik (SPZ) določa, da če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.

Kje se zbirajo sredstva rezervnega sklada?

Rezervni sklad predstavlja skupno premoženje etažnih lastnikov, ki ga vodi upravnik ločeno na posebnem računu.

Lahko pa se etažni lastniki odločijo (potrebno je soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev), da se sredstva rezervnega sklada zbirajo na enotnem računu upravnika, odprtem za zbiranje sredstev rezervnega sklada več večstanovanjskih stavb. V tem primeru upravnik za sredstva rezervnega sklada vodi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.

Moj upravnik noče odpreti računa za rezervni sklad oziroma neustrezno vodi sredstva na računu. Ali je lahko za to odgovoren?

Upravnika lahko doleti globa od 5.000 € do 125.000 €, če:

  1. ne odpre in ne vodi računa (v skladu s 1. odstavkom 42. člena SZ-1) oziroma
  2. ne vodi sredstev rezervnega sklada (v skladu z drugim odstavkom 42. člena SZ-1).

Ali lahko etažni lastniki določimo osebo, ki bi poleg upravnika potrjevala izplačila iz rezervnega sklada?

Etažni lastniki lahko sklenejo, da upravnik izplačila iz rezervnega sklada izvaja le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov. Poleg izbranega etažnega lastnika lahko izmed etažnih lastnikov določijo tudi njegovega namestnika.

Etažnega lastnika in namestnika določijo s sklepom. Veljavno sprejeti sklep upravnik v 15 dneh predloži banki, pri kateri je odprt fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.

Za kakšne namene se lahko uporabijo sredstva rezervnega sklada?

Stanovanjski zakon (SZ-1) v 44. členu določa, da je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za:

  1. poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja,
  2. dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije,
  3. plačilo izboljšav,
  4. nujnih vzdrževalnih del,
  5. odplačevanje v te namene najetih posojil in
  6. zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Izvedba plačila v breme rezervnega sklada v nasprotju z zgornjimi točkami, je prekršek.

Na kakšen način lahko določimo, za katera vzdrževalna dela naj se porabijo sredstva iz rezervnega sklada?

V 26. členu SZ-1 je opredeljen načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe. Tega sprejmejo etažni lastniki in v njem določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila ter način kako se bodo vplačevala denarna sredstva v rezervni sklad.

Kaj so nujna vzdrževalna dela?  

Gre za vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker:

  1. bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali
  2. bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.

Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela, ki so določena z odločbo sodišča iz 28. člen SZ-1 in  z odločbo inšpekcijskega organa (125. člen SZ-1).

Sodišče za nujno vzdrževalno delo lahko določi posel, ki je nujen za vzdrževanje stvari, etažni lastniki pa zaradi nezadostne večine ne morejo sprejeti sklepa glede rednega upravljanja.

Inšpekcijski organ lahko kot nujna vzdrževalna dela določi tista dela, ki jih je treba izvesti, če skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi.

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju