Razlike med varčevanji in krediti še vedno (pre)velike

5. oktober 2023

Varčevanje je temelj urejenih osebnih financ, saj le tako lahko dosežemo finančne cilje, se odločimo za najem večjega kredita ali poskrbimo za svojo starost. Nekatere banke so v zadnjem času dvignile obrestne mere za varčevanja, a še vedno bode v oči razkorak v primerjavi s tistimi za kredite.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Pri izbiri določene vrste varčevanja je višina obrestne mere pomembna, a najprej moramo imeti v mislih svoje potrebe in izbrati ustrezne produkte za dosego varčevalnih ciljev.

Denar na osebnem računu 

Denar na osebnem računu je najlažja, a z vidika obresti najmanj smiselna izbira. Obrestne mere za vloge na vpogled so pri nekaterih bankah nične, v najboljšem primeru dosežejo 0,01 odstotka. Dodaten razlog, da denar premaknemo drugam, je tudi omejitev lastne porabe.

Sredstva na bančnem računu (običajno) hitro porabimo, medtem ko prenos denarja pomeni, da smo ga namenili varčevanju in vanj ne posegamo. Razen, ko je nujno.

Ključno pri tem je, da znesek preusmerimo takoj, ko dobimo plačo, pokojnino, štipendijo ali žepnino, ne pa na koncu meseca, ko pogosto ne ostane nič. To obenem pomeni, da moramo (vsaj) mesec vnaprej načrtovati svojo porabo, določiti višino posameznih stroškov (hrana, stroški za bivanje, prevoz, oblačila ...) in izračunati, koliko lahko namenimo za varčevanje.

Varčevalni račun

Varčevalni račun je osnovni varčevalni produkt, ki je priporočljiv za vsakega izmed nas. Denar je na njem nekoliko bolj varno spravljen pred nami samimi (in tudi pred spletnimi prevaranti).

Uporaba varčevalnega računa je brezplačna, njegova pomembna lastnost je takojšen dostop do denarja – namenjen je izrednim stroškom in nepredvidljivim dogodkom (začasna izguba zaposlitve), ko na svoj denar ne moremo čakati več mesecev ali celo let.

Zlata rezerva naj bi bila v višini od tri do dvanajst mesečnih stroškov, a karkoli je bolje kot nič. Kadar del ali celotno zlato rezervo porabimo, naj bo naš prvi varčevalni cilj obnova zneska v celoti.

Obrestne mere tudi na varčevalnih računih niso visoke, a večina bank le ponuja nekaj več kot pri vlogah na vpogled. Dve banki pri tem pozitivno izstopata:

Obročna varčevanja

Obročna varčevanja pa tudi rentna in pokojninska so bolj usmerjena v prihodnost, saj se običajno zavežemo, da bomo mesečno vplačevali določen znesek in do denarja dostopali po določenem obdobju.

To je predvsem dobrodošlo za tiste z manj samodiscipline, ki brez dogovora z banko (ki ga je treba spoštovati) denarja ne bi namenjali varčevanju. Slaba stran je, da je denar začasno zaklenjen v varčevalnem produktu in do njega do izteka pogodbe praviloma ne moremo dostopati.

Obrestne mere so ugodnejše, pogosto se s časom višajo – obrestna mera je vsako naslednje leto varčevanja višja. Izpostavljamo banke, ki pri obročnih/rentnih/pokojninskih varčevanjih ponujajo 2- ali večodstotno obrestno mero:

Depozit ali vezava sredstev

Depozit ali vezava sredstev je ena bolj priljubljenih oblik varčevanja, a za ta korak praviloma potrebujemo že privarčevan denar. Tudi v tem primeru denar v času vezave ni na voljo, zato moramo pred sklenitvijo depozitne pogodbe dobro premisliti, ali ga res ne bomo potrebovali.

V nasprotnem primeru banka morda sploh ne bo dovolila predčasnega dviga sredstev ali pa bo za to zaračunala kazen, znižala obrestno mero ali oboje.

Izjema so letošnje poplave, ko banke oškodovancem praviloma omogočajo predčasno prekinitev depozitov brez stroškov, kar smo predlagali tudi na ZPS v okviru ukrepov, ki smo jih naslovili na vlado. A gre za izjemne razmere in na to rešitev v prihodnosti ne gre računati.

Privarčevane obresti so odvisne od višine obrestne mere, časa vezave in višine zneska.

• Obrestne mere se med bankami razlikujejo.
• Daljši čas vezave običajno pomeni višjo obrestno mero, a ni nujno, lahko velja tudi nasprotno.
• Višji znesek vezave prinese več obresti, nekatere banke pa za višje zneske ponujajo tudi višje obrestne mere (na primer za zneske nad 50.000 evrov za enako dobo vezave velja višja obrestna mera).

Obresti za depozite pri posameznih bankah lahko preprosto izračunate z našim spletnim primerjalnikom. Primerjajte obrestne mere za depozite (oktobra so podatki osveženi).

Primerjajte obrestne mere za depozite

Zaradi velikih razlik med bankami (nekatere še vedno držijo obrestne mere skoraj na ničli, druge so jih dvignile na do tri odstotke) je primerjava vsekakor smiselna. Izračunali smo znesek obresti za vezavo 10.000 evrov za 13 in 25 mesecev.

Izbrane dobe so za varčevalca pri večini bank bolj ugodne, saj so obrestne mere praviloma višje kot pri 12- in 24-mesečni vezavi. Preverite pri banki, kakšna vezava se vam najbolj splača (dodaten mesec vezave je vsekakor smiseln, če je obrestna mera občutno višja).

10.000 evrov za 13 mesecev

• Največ sredstev trenutno dobite pri Addiko banki (obrestna mera 2,8 odstotka, 308 evrov) ter Gorenjski banki in Primorski hranilnici Vipava (obrestna mera 2,6 odstotka, 282 evrov).
• Pri preostalih bankah so obrestne mere od 0,01 do 2,5 odstotka, najmanj dobite pri bankah Nova KBM in SKB, dober evro.
• Za primerjavo: pred enim letom je bil najvišji znesek obresti 27 evrov.

10.000 evrov za 25 mesecev

• Največ sredstev trenutno dobite pri Addiko banki (obrestna mera 2,95 odstotka, 623 evrov), Sparkasse (obrestna mera 2,9 odstotka, 604 evre) in Gorenjski banki (obrestna mera 2,8 odstotka, 592 evrov).
• Pri preostalih bankah so obrestne mere od 0,01 do 2,2 odstotka, najmanj dobite pri SKB in Unicredit, dobra dva evra. Unicredit sicer ponuja enoletni depozit z avtomatskim podaljšanjem in z občutno višjimi obrestnimi merami.

Kar nekaj bank ponuja višje obrestne mere za nove stranke (Addiko, Intesa Sanpaolo, Sparkasse, Unicredit), a ker gre za enkraten dogodek, tega nismo upoštevali pri izračunih.

Omenimo še kombinirane produkte, ki jih ponujajo nekatere banke (Intesa Sanpaolo, Gorenjska banka, Lon, NLB, Nova KBM). Gre za kombinacije depozitov in vzajemnih skladov ali zavarovanj, kjer del sredstev namenite enemu produktu, del pa drugemu (50 : 50, 70 : 30 ...).

Obrestne mere za depozite so v tem primeru višje, a gre za bolj kompleksen produkt, zato pred odločitvijo dobro preučite pogoje in morebitne izgube.

Obresti so višje kot lani, pa je to dovolj?

Primerjava z lanskim letom, ko so skoraj vse banke obrestne mere držale blizu ničle, pokaže izboljšane razmere za varčevalce. V oči pa bodejo na eni strani velike razlike med bankami in na drugi med obrestnimi merami za varčevanja (depozite) in kredite.

Naredili smo primerjavo kredita in depozita, oba sklenemo za 13 mesecev v višini 3000 evrov (pri BKS banki je upoštevana obrestna mera za 12-mesečni depozit, pri Unicredit banki obrestna mera za 12-mesečni depozit z avtomatskim podaljšanjem).

Razlika je le v tem, da si v prvem primeru potrošnik sposodi denar od banke, v drugem pa nasprotno. In kakšne so razlike na izbranem primeru?

• V povprečju je razlika med depozitno in kreditno obrestno mero skoraj 4,5 odstotne točke.
• Najmanjša je razlika pri Primorski hranilnici Vipava (2,9 odstotne točke), DBS (3,2 odstotne točke) in Gorenjski banki (3,65 odstotne točke).
• Največja je razlika pri SKB in Nova KBM (6,89 oziroma 6,69 odstotne točke). Razloga za to sta visoka obrestna mera pri kreditu (6,9 oziroma 6,7 odstotka) in izjemno nizka obrestna mera pri depozitu (0,01 odstotka).

Razlike med obrestnimi merami za depozite in kredite so torej (pre)velike. Razkorak je še večji, če jih primerjamo z obrestnimi merami za limite (dovoljeno negativno stanje), ki pri nekaterih bankah dosegajo skoraj 12 odstotkov, kolikor znaša zakonsko določena zamudna obrestna mera.

Varčevalci si seveda želimo višjih obrestnih mer, a od bank pogosto slišimo, da tega denarja ne potrebujejo, da nimajo kam z njim, da ga je že tako preveč. Res je na naših bančnih računih in v depozitih okrog 26 milijard evrov, a banke lahko ta sredstva deponirajo pri centralni banki.

Trenutno je obrestna mera mejnega depozita (obresti, ki jih dobijo banke, kadar pri centralni banki deponirajo denar) 3,75 odstotka. To je več, kot katera koli banka ponuja depozitarjem. Morda res ni osnovni namen bank, da služijo na ta način, a matematika se vseeno izide precej v njihovo korist.

Rešitev za zmanjšanje razlike med obrestnimi merami je tudi na drugi strani enačbe: banke lahko ponudijo nižje obrestne mere za kredite.

Da jim ne gre slabo (daleč od tega), govorijo številke. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so ustvarile 466 milijonov čistega dobička, kar je 144 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Močno so poskočile tudi čiste obresti, to je razlika med prihodki in odhodki od obresti.

Nizke obrestne mere naj ne bodo razlog, da ne varčujemo 

Nekatere banke so v zadnjih mesecih dvignile obrestne mere za varčevanja, ugotavljamo pa, da so razlike med obrestnimi merami za varčevanja in kredite še vedno zelo velike. A to ne sme biti razlog, da bi se odpovedali varčevanju.

Varčujmo za svoje cilje, za finančno varnost, za bolj mirno in udobno starost. Potrošniki nekaj moči le imamo, da vplivamo na ponudbo bank. Svoje poslovanje prenesimo tja, kjer za naš denar dobimo več, kjer financiranje in drugo bančno ponudbo dobimo po ugodnejših pogojih.

 ZPS nasvet

• (S)poznajte, nadzirajte in upravljajte svoje finance: prihodke in odhodke, postavljajte in spremljajte svoje finančne cilje.
• Prihranke pri bančnem poslovanju poiščite na različnih področjih. Uporabite naše primerjalnike osebnih računov ter potrošniških in stanovanjskih kreditov. Če je smiselno, banko zamenjajte.
• Zmanjšajte svoje dolgove. Najprej odplačajte dražje dolgove in si ne izposojajte denarja po nepotrebnem.
• Inflacija vztraja na dobrih šestih odstotkih, obresti od varčevanj se temu niti na daleč ne približajo. Varčevalci si želimo "premagati" inflacijo, da naš denar ne izgublja realne vrednosti, a pozor: ne nasedajte izjemno ugodnim naložbenim ponudbam, ki posebej na spletu pogosto obljubljajo visoke donose, saj gre velikokrat za prevare.
• Varčevanje je navada. Negujte jo in prenesite na mlajše člane družine.
• Pri nenujnih nakupih upoštevajte pravilo 30 dni – toliko časa počakajte z nakupom, morda si premislite.
• Vloge v posamezni banki so zaščitene do zneska 100.000 evrov. Več sredstev lahko razporedite v več bank.

*Podatke o obrestnih merah smo zbrali septembra 2023 na spletnih mestih bank in hranilnic.

Avtorica: Alina Meško