Raziskava o pogledih in izkušnjah potrošnikov - zelene oznake in trditve

1. februar 2024

Večkrat smo že poudarili, da se je v zadnjih dveh desetletjih razpaslo označevanje izdelkov na način, ki privablja trajnostno ozaveščene potrošnike. Tokrat nas je zanimalo, kako na tovrstne oznake gledajo potrošniki. V evropski raziskavi so sodelovali tudi Slovenci.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Različni viri omenjajo več kot 450 različnih oznak, med katerimi je velika večina nepreverjenih ali pa razglašajo zgolj del dejanskega okoljskega odtisa izdelka. 

Dobro zavedanje, a nepoznavanje sistema

Večina (68,8 odstotka) Slovencev je obveščena ali dobro obveščena o učinku škodljivih izpustov na naše življenje, ta delež je večji pri bolje izobraženih in starejših od 40 let. Tri četrtine se jih zaveda možnosti, ki jih imajo pri zmanjševanju izpustov.

Podoben delež potrošnikov je zaskrbljenih zaradi klimatskih sprememb, novice o tem se vsakič znova dotaknejo polovice Slovencev.

Če nam je nekako jasno, kako se klimatskih sprememb lotiti pri sebi, pa je polovici manj znano, kaj lahko za zmanjšanje ogljičnega odtisa storijo družba, podjetja in organizacije, država in Evropska unija.

Pri tem smo le za odtenek slabši kot so v povprečju v drugih sodelujočih državah.

Med nami je tretjina takšnih, ki menijo, da so novice o klimatskih spremembah pretirane, 51 odstotkov pa jih verjame in zaupa znanosti in tehnološkim dosežkom, da najdejo rešitve, ki bodo klimatske spremembe učinkovito napadle.

Tu je delež Slovencev med manjšimi in pod skupnim povprečjem sodelujočih držav (56,6 odstotka).

Samo desetina konkretno aktivna na več področjih

Na splošno vprašanje, ali poskušajo živeti trajnostjo, je pozitivno odgovorilo 87,7 odstotka Slovencev, kar je največ med sodelujočimi državami in precej več od povprečja (78,3 odstotka).

Pri bolj podrobno postavljenih vprašanjih se je izkazalo, da gre včasih zgolj za posamezne prebliske, saj je 63 odstotkov odgovorilo, da izvajajo trajnostne aktivnosti na več kot enem od osmih predstavljenih področij, le 11 odstotkov pa je takšnih, ki so bolj aktivni na vseh področjih.

Zanimivo je, da pri tem nekoliko prednjačijo ženske.

Trajnostne aktivnosti Slovencev po posameznih področjih

Najbolje se izkažemo pri ravnanju z odpadki in upravljanju energije v gospodinjstvu, kjer smo v samem vrhu med sodelujočimi državami.

Polovično uspešni smo pri trajnostnih aktivnostih, ki zadevajo izdelke in storitve ter potovanja in mobilnost, manj kot polovica pa nas širi dobre prakse ali kupuje rabljeno blago.

Najmanj nam je mar za trajnost pri financah.

Oznake opazimo, a jih ne nujno poznamo

Nekaj manj kot petina Slovencev med nakupovanjem pogosto ali zelo pogosto išče okoljske informacije. Pri izboru izdelkov in storitev jih vsaj deloma upošteva 61 odstotkov, 11 odstotkom pa so te informacije pomembno vodilo.

55 odstotkov jih je že opazilo trditve, povezane z ogljikom, tretjina jih ve, kaj pomeni izraz ogljično nevtralno.

Precej velik delež se hitro razblini, ko analiziramo odgovore na dodatna vprašanja. Večina je napačnih ali pa sodelujoči sploh ne znajo odgovoriti. Dva od treh denimo ne vesta ali pa sta slabo obveščena o tem, kaj morajo podjetja izpolniti, da sploh lahko uporabijo zeleno trditev ali oznako.

Četrtina jih ne ve ali ni prepričanih, kako preveriti veljavnost zelene trditve oziroma oznako. Enak delež jih verjame, da so vse takšne oznake preverjene s strani javnih organov – kar, seveda, ni vedno res.

Pri teh vprašanjih so se Slovenci izkazali kot najmanj vešči, delež nepravilnih odgovorov je največjimi med vsemi sodelujočimi državami.

Katere oznake najbolje (pre)poznamo?

Potrošnikom smo prikazali nekaj najbolj razširjenih okoljskih oznak in jih vprašali, ali jih prepoznajo, ali vedo, kaj pomenijo, in ali jim zaupajo.

Najbolj prepoznane zelene oznake

Med splošnimi zelenimi oznakami je največjo prepoznavnost dosegla energijska nalepka (78 odstotkov), 94 odstotkov tistih, ki so jo prepoznali, ve, kaj prikazuje.

Zaupanje ali visoko stopnjo zaupanja v energijsko nalepko je izrazilo 54 odstotkov tistih, ki so jo prepoznali, kar je največji delež med vsemi oznakami.

Oznake, povezane z ogljikom, so slabše prepoznane, prav tako je slabše zaupanje. Na splošno je najmanj prepoznana oznaka Ecocert (16 odstotkov), ki je za sodelujoče tudi najmanj zaupanja vredna (18 odstotkov tistih, ki so jo prepoznali).

Zanimiva je oznaka FSC, ki je z 39 odstotki precej dobro prepoznana, a hkrati uživa zaupanje samo pri petini tistih, ki so jo prepoznali. Zanimivo je, da mlajši sodelujoči oznakam prej (in hitreje?) zaupajo kot starejši.

Najbolj prepoznane zelene trditeve

Boljše je poznavanje zelenih trditev, kjer so na vrhu trditve "ekološko", "reciklirano" in "biorazgradljivo/kompostabilno" z zelo visoko stopnjo poznavanja pomena, a z različnim deležem tistih, ki tem trditvam zaupajo.

Najbolj prepoznani ogljični trditvi

Slabše je zaupanje v ogljične trditve, saj dvema najbolj prepoznanima zaupa le 24 oziroma 22 odstotkov tistih, ki ju prepozna.

V vseh primerih so pri deležu tistih, ki poznajo pomen in oznaki zaupajo, upoštevani le sodelujoči, ki oznako prepoznajo.

Ko nas ujamejo na limanice …

Dve tretjini Slovencev naj bi bilo sposobnih prepoznati napačno in nepreverjeno oziroma pravo in preverjeno zeleno trditev, če bi jo opazili na izdelku ali storitvi oziroma v oglasu.

Med njimi je 43 odstotkov takšnih, ki so v zadnjih 12 mesecih zaznali najmanj en primer zelenega zavajanja, med vsemi sodelujočimi je takšnih 28 odstotkov.

Kot vir informacij za ugotavljanje zelenega zavajanja je na prvem mestu zdrava pamet oziroma lastna presoja, ki temelji na preteklih izkušnjah, na drugem mestu so družina in prijatelji, tretji vir pa so informacije in ozaveščanje potrošniških organizacij.

Ob zaznavi napačne in nepreverjene zelene trditve bi se Slovenci počutili zavedene (39 odstotkov), 37 odstotkov bi jih prenehalo kupovati izdelke tega izdelovalca oziroma ponudnika, 36 odstotkov pa bi jih na splošno izgubilo zaupanje v zelene trditve.

Četrtina bi od nakupa odvrnila tudi družino in prijatelje, 21 odstotkov bi jih napisalo negativno mnenje o izdelovalcu oziroma ponudniku. Enak delež bi jih izdelek vseeno kupilo, če bi se jim zdelo, da je boljše kakovosti oziroma bi bil cenejši.

Zanimivo je, da bi negativna izkušnja z zavajajočo oznako kar petino Slovencev odvrnila od misli, da bi sploh kupovali okoljsko prijaznejše izdelke, na drugi strani pa bi jih le 12 odstotkov vložilo pritožbo ali vsaj kontaktiralo nadzorne organe.

Še odstotno točko manj je tistih, ki bi takšno pritožbo objavili na družbenih omrežjih.

Visoke kazni za zlorabe in prepoved za umazana podjetja

Na koncu smo potrošnike vprašali še, kaj bi bilo treba storiti, da bi se zeleno zavajanje končalo ali vsaj omejilo. Največ Slovencev se strinja, da bi morali podjetja, ki uporabljajo napačne in nepreverjene zelene trditve, visoko oglobiti (86,4 odstotka)

Prav tako si želijo standardiziranih oznak, ki bi zmanjšale zmedo (81,3 odstotka), po njihovem mnenju pa bi bile lahko prikazane samo oznake, ki bi bile predhodno potrjene kot zaupanja vredne (80,7 odstotka).

Enak delež sodelujočih se strinja s prepovedjo uporabe zelenih oznak na izdelkih podjetij, ki povzročajo velik delež onesnaževanja okolja.

Na drugi strani bi le 33,9 odstotka Slovencev plačalo več za izdelek ali storitev s preverjeno zeleno oznako oziroma trditvijo, le 21,4 odstotka pa se jih strinja, da javni organi učinkovito preprečujejo uporabo napačnih in nepreverjenih zelenih oznak.

Konec zelenega zavajanja?

Ta mnenja so pomembna iztočnica za pripravo stališč potrošniških organizacij pred spremembo zakonodaje.

V Evropski uniji smo tik pred sprejetjem nove direktive o zelenih trditvah, pri nastajanju katere smo bili zelo aktivni, predvsem prek krovne Evropske potrošniške organizacije BEUC in organizacije ANEC, ki na evropski ravni zastopa potrošnike pri standardizaciji.

Kot vse kaže, bo nova direktiva med drugim prepovedala splošne trditve, ki so pogosto na majavih nogah in se pojavljajo brez kakršne koli razlage (zeleno, okolju prijazno …), trajnostne oznake pa bodo morale imeti za podlago zaupanja vredno certifikacijsko shemo.

Po novem ne bo več dovoljeno govoriti o ogljični nevtralnosti na podlagi izravnave izpustov (denimo z zasajevanjem dreves), zelene trditve se ne bodo smele nanašati na samo določen vidik izdelka.

Poleg tega bodo dodali zahteve po dodatnih informacijah, na podlagi katerih bodo potrošniki lahko izbrali bolj trajnosten izdelek.

Med njimi omenimo podatek o obdobju, v katerem bodo na voljo programske posodobitve, dobili bomo tudi novo nalepko, na kateri bo podatek o proizvajalčevi garanciji, ki bo daljša od dveh let in bo za potrošnika brezplačna.

Avtor: Boštjan Okorn