Raziskava o materialih, ki prihajajo v stik z živili
4. maj 2023
Z raziskavo smo preverili, kako ozaveščeni so potrošniki na področju materialov, ki prihajajo v stik z živili, ali poznajo oznake, upoštevajo navodila in katera živila najbolj pogosto shranjujejo v posodah z izbranimi materiali.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Vsak material ni primeren za shranjevanje živilskih izdelkov
Pri ravnanju z živili se ne moremo izogniti njihovemu stiku z embalažo, posodo, krožniki, priborom. Pogosto se ne sprašujemo, kaj in v čem shraniti, segreti ali postreči, delujemo po neki notranji intuiciji, znanju, ki smo ga pridobili skozi leta ali pa so nam ga prenesli starši in stari starši. A včasih morda ravnamo narobe.
Pri raziskavi je sodelovalo 12 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Potekala je po spletu, a smo poskrbeli za ustrezno porazdelitev vzorca v skladu s siceršnjimi razmerji v posameznih državah. V Sloveniji je sodelovalo 1007 potrošnikov, povzetke njihovih odgovorov dopolnjujemo s strokovnimi izkušnjami glede uporabe materialov za shranjevanje in pripravo živil.
2 od 5 potrošnikov menita, da ni jasno, katere posode za živila in embalaža so varni za uporabo. Mnogi menijo, da informacije na embalaži živil niso niti razumljive (26 %) niti zadostne (36 %).
Kje Slovenci shranjujemo posamezna živila?
Prepoznavanje in pravilno razumevanje simbolov
Simbola, ki označujeta primernost za uporabo v mikrovalovni pečici in za zamrzovanje, je prepoznalo po 95 odstotkov vprašanih, deset odstotnih točk manj jih je prepoznalo simbol za primernost uporabe v pomivalnem stroju. Najmanj, le 78 odstotkov vprašanih je že kdaj videlo simbol kozarca in vilice, ki ponazarja primernost materiala za stik z živili.
A prepoznavnost ni dovolj, pomembno je tudi, da simbol pravilno razumemo.
Približno 3 od 4 potrošnikov poznajo simbol s kozarcem in vilicami, vendar le manjšina (29 %) ve, kaj pomeni: primerno za stik s hrano. Mnogi simbol na primer povezujejo z možnostjo pomivanja v pomivalnem stroju.
Primerno za stik z živili: med tistimi, ki so simbol prepoznali, jih je le 41 odstotkov pravilno ugotovilo pomen. Največkrat so ga zamenjali s simbolom za primernost pomivanja v pomivalnem stroju (15 odstotkov), kar 28 odstotkov pa jih je menilo, da so s tem simbolom označeni izdelki, ki jih lahko pojemo oziroma popijemo.
Primerno za zamrzovanje: med tistimi, ki so simbol prepoznali, jih je 96 odstotkov pravilno ugotovilo njegov pomen.
Primerno za segrevanje v mikrovalovni pečici: 31 odstotkov vprašanih, ki so simbol prepoznali, ga je razumelo ravno nasprotno – da označuje izdelke, ki niso primerni za segrevanje v mikrovalovni pečici. Na drugi strani jih je 60 odstotkov odgovorilo pravilno.
Primerno za uporabo v pomivalnem stroju: simbol je dobro prepoznan in kar 89 odstotkov vprašanih je pravilno ugotovilo njegov pomen. Največ tistih, ki so glede pomena odgovorili napačno (8 odstotkov), je menilo, da z njim označenega izdelka ne smejo pomivati v stroju.
Potrošniki smo obveščeni o rabi, ne pa tudi o sestavi in tveganjih
Večina sodelujočih v raziskavi se je opredelila, da je dobro ali popolnoma obveščena o pravilnem shranjevanju živilskih izdelkov (64 odstotkov) ter pravilni rabi pribora in pripomočkov (61 odstotkov). Na drugi strani so vprašani slabo obveščeni ali pa sploh ne o sestavi embalaže (50 odstotkov) in o tveganju za prehajanje kemikalij z embalaže (64 odstotkov) oziroma s posode v hrano (58 odstotkov).
Slovenski potrošniki so se kljub temu dobro odrezali pri vprašanju, kateri materiali pomenijo najmanj tveganja pri uporabi. Na prvo mesto so postavili steklo, sledita keramika in nerjavno jeklo (inoks), ki so med najbolj varnimi tudi po ugotovitvah strokovnjakov. Najbolj tvegano se jim zdi živila shranjevati v plastičnih posodah, plastenkah in v že uporabljeni embalaži za živila.
Skrb vzbujajoče je, da se 2 od 3 potrošnikov občasno soočita s pomanjkanjem navodil za varno uporabo posod za shranjevanje hrane in kuhinjskih posod.
Potrošniki zato teh izdelkov morda ne bodo uporabljali, kot je predvideno, kar lahko posledično poveča izpostavljenost tveganjem, povezanim s hrano
Tako kot v drugih državah slovenski potrošniki visoko na seznam manj tveganih materialov uvrščajo bambusova vlakna (vmešana v plastiko). V resnici gre za mešanico, ki v Evropski uniji zaradi nevarnosti prehajanja nevarnih snovi sploh ni dovoljena, a je bila v preteklosti precej priljubljena kot alternativa plastičnim kozarcem. Kljub številnim opozorilom in nazornim rezultatom testa se nevarnost mešanice bambusa in plastike očitno še ni zapisala v zavest potrošnikov.
Ponovna uporaba je lahko tvegana
Ponovna uporaba embalaže je lahko trajnostno pozitivna praksa, a le, če je embalaža temu namenjena in poznamo njeno sestavo. Kar 81 odstotkov Slovencev vsaj občasno ponovno uporabi steklene kozarce vložnin, kar ne pomeni tveganja za zdravje (če je kozarec dobro pomit, seveda).
Drugače je s plastično embalažo, iz katere lahko v živila pod določenimi pogoji prehajajo različne snovi, a je njena ponovna uporaba za shranjevanje živil prav tako precej razširjena: 62 odstotkov jih ponovno uporabi plastično posodo, 40 odstotkov plastične vrečke (tudi tiste za enkratno uporabo) in 34 odstotkov plastenke, ki so prav tako izdelane za enkratno uporabo.
1 od 2 potrošnikov še nekaj časa uporablja obrabljene ali poškodovane posode za hrano in kuhinjsko posodo, čeprav lahko starost in obraba povečata tveganje za izpiranje kemikalij v hrano.
Strokovnjaki na splošno odsvetujejo ponovno uporabo embalaže za namene, za katere ni bila zasnovana in preverjena. V tem pogledu je skrb vzbujajoče, da med tistimi Slovenci, ki se jim plastična embalaža za enkratno uporabo ne zdi tvegana, več kot petina v plastični posodi shranjuje tudi vročo hrano in pijačo. Prehajanje škodljivih snovi v hrano je v takšnem primeru še posebej verjetno.
Enako velja za uporabo plastične embalaže in melaminske posode v mikrovalovni pečici. Le 15 odstotkov Slovencev še nikoli ni segrelo hrane v originalni embalaži, je pa res, da 66 odstotkov tistih, ki so to že storili (ali redno počnejo), običajno preveri navodila za segrevanje. Dobra desetina jih hrane v mikrovalovni pečici ne segreva niti v plastični posodi z oznako, da je to dovoljeno, na drugi strani pa več kot tretjina ni zaskrbljena nad takšnim početjem, tudi če na posodi ni oznake za uporabo v mikrovalovni pečici.
1 od 5 potrošnikov ponovno uporabi embalažo za namene, ki bi lahko povečali tveganje, povezano s hrano. To vključuje ponovno uporabo trdih plastičnih posod za shranjevanje tople hrane ali pijače (19 %) in plastičnih posod za vročo hrano za na pot (23 %).
Pravilna izbira materiala
Tveganje za prehajanje škodljivih snovi z embalaže oziroma posode v hrano je odvisno od materiala, iz katerega je izdelana posoda, njegove sestave, živila, njegove temperature in časa shranjevanja. V suha živila bo prehajalo manj škodljivih snovi kot v bolj tekoča ali v tekočine, v hladno vsebino manj kot v vročo. Potrošniki bi zato morali pred uporabo vedno preveriti, kakšna je najvišja temperatura hrane, ki jo lahko uporabljajo v določeni posodi.
Prehajanje je odvisno tudi od vrste živila. V nadaljevanju smo nanizali nekaj najpogostejših tveganj, povezanih s kombinacijo živila in materiala.
Aluminij
Kisle hrane in sokov ne smemo shranjevati v aluminijaste posode brez zaščitne obloge. Prav tako takšne hrane ne smemo zavijati v aluminijasto folijo. Tveganje pri shranjevanju v aluminijaste posode oziroma folijo je povečano tudi pri zelo slanih živilih.
Kartonski kozarci za pijačo
Trenutno ni predpisov EU, ki bi urejali uporabo papirja kot materiala, namenjenega za stik z živili. Testi potrošniških organizacij pa so pokazali, da se lahko v stiku s pijačo sproščajo neželene kemikalije, kot so snovi iz tiskarskih barv, aromatski amini in mineralna olja.
Kuhinjski pribor in posodice iz kombinacije bambusovih vlaken in plastike
Večina rastlinskih dodatkov, vključno z bambusom, nima varnostne ocene za uporabo v plastiki. Pri tovrstnih izdelkih za stik z živili lahko prihaja do pospešenega razkrajanja plastike, ki vodi v prehajanje formaldehida in melamina v živila. Pogosta izpostavljenost povečanim količinam formaldehida in melamina lahko povzroči zdravstvene težave, zato uporabo močno odsvetujemo, še zlasti v kombinaciji z vročo hrano in pijačo.
Plastika
Stik plastične folije z mastno hrano bo zelo verjetno povzročil prehajanje mehčal. Nasploh je treba biti pri plastični embalaži nadvse previden, saj je vrst plastik veliko, vsaka pa pomeni drugačno tveganje. Med snovmi, ki lahko prehajajo, so poleg mehčal še barvila, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO oziroma PAH) in druge hlapljive organske snovi, ki negativno vplivajo na zdravje.
Splošnega priporočila za plastiko ni, zato sledite navodilom in oznakam. Če teh ni, posode raje ne uporabljajte za shranjevanje živil ali pijače.
Ponve in pekači z oblogo proti sprijemanju
Pogosto vsebujejo teflon, o sestavi katerega je premalo znanega. Pri običajnih temperaturah peke in ob upoštevanju navodil za uporabo naj ne bi bilo težav z izhajanjem fluoriranih snovi. Pri temperaturi, višji od 260 °C, pa se tvorijo hlapi, ki so ob vdihovanju škodljivi za človeka. Keramična obloga proti sprijemanju vsebuje silikon, zato bolje prestaja tudi višje temperature. Ob poškodbi materiala proti sprijemanju večina Slovencev posodo zavrže, kar je v skladu s strokovnimi mnenji.
Posoda iz nerjavnega jekla (inoks)
Nerjavno jeklo je zelo inertna kovina, zato oddaja malo onesnaževal. Prav tako je odporna proti številnim agresivnim snovem, a je ne smemo uporabljati v mikrovalovni pečici.
Silikonski pekači
Potrošniške organizacije smo v nedavni raziskavi ugotovile, da se iz silikonskih pekačev sproščajo škodljive snovi, katerih količina se povečuje z bolj pogosto uporabo. V nasprotju z izdelki iz plastike na tem področju ni evropskih pravil, ki bi določala, v katerih primerih so izdelki iz silikona primerni za stik z živili. Tovrstnih izdelkov ne kupujte na cenenih spletnih tržnicah, pred uporabo pa v navodilih preverite, do katere temperature jih lahko uporabljate.
Silikonske vrečke z zadrgo
Tudi zanje veljajo enaki previdnostni ukrepi kot za silikonske pekače. Čeprav je na embalaži zapisano, da se jih lahko uporablja v mikrovalovnih in običajnih pečicah, se izogibajte visokim temperaturam. Površina stika s hrano je pri teh izdelkih velika, kar lahko poveča količino prehajanja morebitnih tveganih snovi.
Steklena embalaža
Steklo je inerten material, zato je primerno za shranjevanje vseh vrst živil, proti toploti odporno steklo pa lahko uporabite tudi za segrevanje. Pri zamrzovanju je treba biti pazljiv, saj se določena hrana lahko močno razširi, zato lahko zaprta steklena embalaža poči. Opozarjamo na previdnost pri uporabi zamaškov in pokrovčkov, iz katerih lahko prehajajo nekatere kemikalije in težke kovine.
Približno 3 od 5 potrošnikov zaupajo organom, da preverijo, ali so posode in embalaža za živila varni, preden gredo na trg. A resnica je, da se regulatorji pri tem soočajo z velikimi izzivi.
ZPS nasvet
Vedite, da preventiva pravzaprav ni zapletena. Z upoštevanjem nekaj splošnih priporočil lahko občutno zmanjšate izpostavljenost potencialno škodljivim kemikalijam iz materialov, ki prihajajo v stik z živili.
- Za shranjevanje kislih, slanih in mastnih živil ter vroče hrane izberite inertne materiale, kot sta (toplotno odporno) steklo ali nerjavno jeklo (inoks).
- Vedno preverite in upoštevajte navodila za pravilno uporabo, denimo najvišjo temperaturo za izdelke iz silikona ali plastike, primernost posode za mikrovalovno pečico in podobno. V mikrovalovni pečici nikoli ne uporabljajte posode ali pribora iz melamina.
- Živila pred segrevanjem prestavite na krožnik ali v skledo (steklo, keramika, nerjavno jeklo), ne uporabljajte originalne embalaže.
- Embalaže ne uporabljajte ponovno za druge namene (npr. škatlo za sladoled za segrevanje v mikrovalovni pečici). Materiali za enkratno uporabo niso preverjeni za večkratno uporabo.
- Ne uporabljajte aluminijaste folije za slano in kislo hrano.
- Starost in obraba posode ali pripomočkov lahko vplivata na tveganje za prehajanje škodljivih snovi, zato na splošno svetujemo, da jih zavržete, ko so izrabljeni oziroma poškodovani.
- Za shranjevanje živil izberite posode, ki so namenjene za stik z živili. Običajno so označene z majhnim simbolom s kozarcem in vilicami. Enako velja za plastične vrečke. Niso vse namenjene shranjevanju živil.
- Izogibajte se pločevinkam za pijačo in posodam za hrano z močnim vonjem po plastiki ali kovini. Nekatere pločevinke za pijačo imajo lahko tudi kovinski priokus. Tako vonj kot okus sta znaka, da se iz izdelka sproščajo kemikalije. Ni sicer nujno, da gre za problematične kemikalije, a veljati bi moralo, da z embalaže v živilo ne prehaja nobena sestavina.
- Med vretjem hrane ne puščajte v loncu kuhinjskih pripomočkov in pribora iz melamina.
Avtor: Boštjan Okorn
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.