Raziskava o dojemanju trajnostnega načina življenja: Slovenci se imamo za trajnostne
2. marec 2022

V raziskavi o dojemanju trajnosti med potrošniki je sodelovalo 14 držav, med njimi tudi Slovenija. Potrošnikom pri nas se zdi, da živijo bolj trajnostno kot v večini drugih držav, še zlasti na področju energetike in ravnanja z odpadki, med najslabšimi pa smo pri trajnostnem transportu.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Raziskava je pokazala, da lahko Slovenci upravičeno rečemo, da živimo v zeleni državi. Na večini področij smo med vodilnimi med obravnavanimi državami, ponekod celo popolnoma v vrhu.
Glede na to, da gre za dojemanje trajnosti, moramo seveda vedeti, da ti rezultati ne pomenijo nujno tudi delovanja v vsakdanjem življenju. Vsekakor pa kažejo na to, da o trajnosti kar nekaj vemo in da se tudi zavedamo, da ne bi bilo slabo, če bi živeli (še) bolj v skladu s trajnostnimi načeli.
Zato nas lahko še toliko bolj skrbi slab rezultat pri trajnostnem transportu, kjer se očitno niti ne zavedamo, kako pomembno je, da so naša načela usmerjena v manjšo uporabo osebnega avtomobila in večjo uporabo javnega transporta, hoje in kolesarjenja.
Zanemarjanje predvsem javnega transporta in razvoj, ki je na prvo mesto postavljal cestno infrastrukturo in motorni promet, sta v zadnjih tridesetih letih očitno pustila velik negativen pečat, ki bi se ga bilo pametno odkrižati s podobnimi prijemi kot pri drugih vidikih, ki jih obravnava raziskava.
Po skupnem indeksu CSBI je Slovenija na 3. mestu med 14 državami, pred nami sta zgolj Avstrija in Francija.
{slide= Kako je potekala raziskava?|closed}
Raziskava je potekala v 14 državah, pri čemer smo uporabili potrošniški panel z vzorcem, strukturiranim glede na kvote, ki odražajo porazdelitev nacionalnega prebivalstva po spolu, starosti in regiji, zato so rezultati reprezentativni glede na populacijo v posamezni državi v starostni skupini od 18 do 74 let. Skupaj je sodelovalo 14.817 potrošnikov, 1002 iz Slovenije.
Indeks CSBI
Posebnost raziskave je vzpostavitev indeksa trajnostnega obnašanja potrošnikov (CSBI – Consumer Sustainable Behaviour Index). Pri sestavi indeksa so sodelovali številni priznani strokovnjaki iz sodelujočih držav, ki so po metodi DELPHI določili, da ima največjo težo v skupnem indeksu prehranjevanje, sledijo transport, upravljanje vode in energije v gospodinjstvu ter nakupovanje neživilskih izdelkov, kot peto področje pa smo upoštevali upravljanje odpadkov.
{/slide}
Prehrana: kateri dejavniki trajnosti so nam najbližje?
V Sloveniji je delež veganov 1,2-odstoten, imamo tudi 2,8 odstotka vegetarijancev. Oba deleža sta okrog povprečja v 14 obravnavanih državah, je pa Slovenija s 7,5-odstotnim deležem slabša pri fleksitarijancih (uživajo predvsem vegetarijanske jedi, a se še niso odrekli mesu).
Preostalih 88,5 odstotka Slovencev prisega na mesne jedi, pri čemer jih več kot polovica ne razmišlja, da bi zmanjšala porabo mesa. Ta delež je večji od povprečja, za nami so le Danska, Češka in Rusija.
Kako je z zmanjševanjem odpadne hrane?
Bistveno bolje se izkažemo pri zmanjševanju količin odpadne hrane. Le dobremu odstotku Slovencev je popolnoma vseeno, da z večjo količino kupljene ali pripravljene hrane povečujejo količino odpadkov (povprečje je 2,6 odstotka).
Na drugi strani je več kot 80 odstotkov takšnih, ki zelo ali v celoti pazijo na to, da so količine kupljene in pripravljene hrane usklajene s porabo. Po tem merilu smo na drugem mestu, za Francijo in pred Italijo, Španijo in Avstrijo.
Kupujemo lokalno pridelano in sezonsko?
So pa te države skupaj z Nemčijo pred nami po merilu lokalnosti in sezonskosti nakupovanja hrane. Povsem brezbrižni Slovenci tu vendarle nismo, a manj kot osmina je takšnih, ki skoraj vedno dajo prednost lokalnim in sezonskim izdelkom. Ta delež je nekoliko pod povprečjem, v Italiji, denimo, je večji od 21 odstotkov.
Zanimiv je tudi podatek o tem, koliko izdelkov v košarici nosi eno od trajnostnih oznak. V Sloveniji je največ potrošnikov odgovorilo, da je med njihovimi nakupi od 20 do 40 odstotkov izdelkov, ki se lahko ponašajo z zeleno oznako (zeleni list, Fairtrade ...). Tukaj so pred nami Avstrijci, Italijani in Nemci, a nikjer srednja vrednost odgovorov ni nad 20 do 40 odstotkov nakupov.
Se trudimo zmanjšati količino embalaže?
Slovenci smo očitno zelo občutljivi na embalažo, v kateri nam ponujajo živilske izdelke, saj se med vsemi obravnavanimi državami najbolj trudimo, da bi je bilo čim manj. V ta okvir spada, denimo, izogibanje majhnim pakiranjem in ustekleničeni vodi. Za nami so se zvrstile Avstrija, Nemčija, Španija in Francija.
Kaj so ovire za bolj trajnosten odnos do hrane?
Slovenski trajnostni indeks CSBI je pri prehrani dosegel nadpovrečno vrednost. Med ovirami, ki onemogočajo še bolj trajnostno prehranjevanje, je 52 odstotkov vprašanih navedlo previsoke cene, 29 odstotkov pomanjkljivo ponudbo, 20 odstotkov pa jih meni, da nimajo dovolj informacij.
Slovenci smo očitno zelo občutljivi na embalažo, v kateri nam ponujajo živilske izdelke, saj se med vsemi obravnavanimi državami najbolj trudimo, da bi je bilo čim manj.
Trajnosten transport: Slovenci smo skoraj pri dnu
Če smo pri hrani v zgornji polovici obravnavanih držav, pa Slovenci pademo skoraj na dno pri trajnostnem transportu. Pri skoraj vseh vprašanjih nam je trajnost manj pomembna, bolj smo dovzetni za udobje, zelo radi imamo vožnjo z avtomobilom.
S 26,3 odstotka odgovorov, da za vsakodnevno premikanje sploh ne uporabljamo nemotoriziranega osebnega prevoznega sredstva, smo najslabši med vsemi državami.
Portugalsko, ki je v povprečju še slabša, smo prehiteli samo zato, ker je delež tistih, ki velikokrat hodijo, kolesarijo ali uporabljajo javni transport, pri nas vendarle nekoliko večji. A z 38,9 odstotka smo tudi pri tem precej slabši kot Španija (54 odstotkov), Avstrija in Francija (51 odstotkov).
Lastniški avto ali deljenje oz. souporaba?
Kako radi imamo Slovenci avtomobile, dokazujejo tudi odgovori na vprašanje, ali namesto lastniškega avtomobila uporabljamo storitev deljenja ali souporabe. Za nami so le Italijani, tik pred nami pa Portugalci in Francozi. Tu izstopajo Rusi pred Danci in Britanci.
Poleg tega se Slovenci ne sprašujemo, kdaj bi bilo smiselno uporabiti avtomobil, pri tem merilu smo najslabši med obravnavanimi državami. Pri tem je pomenljivo, da imamo s 94,5 odstotka tudi največji delež avtomobilov na dizelski oziroma bencinski pogon.
Potovalne navade in trajnostni turizem
Dve vprašanji sta bili povezani z letalskim transportom in turizmom. Pri odgovorih glede uporabe letalskega prevoza se sicer lahko vprašamo, ali so sodelujoči v Sloveniji pravilno razumeli, da je alternativa potovanje z vlakom. Le v Nemčiji, Franciji in Avstriji se potrošniki bolj nagibajo k trajnostnemu načinu potovanja kot v Sloveniji.
Smo pa Slovenci prvi pri trajnostnem turizmu; v raziskavi nas je zanimalo, ali za počitnice izbiramo bližnje destinacije, uživamo lokalno hrano in kupujemo lokalne izdelke, se izogibamo križarjenjem, potujemo tudi peš ali s kolesom in izbiramo trajnostno usmerjene hotele oziroma druge prenočitve.
Za nami so Francija, Avstrija in Nemčija, najmanj trajnostni turisti pa so očitno Danci, Rusi in Nizozemci.
Pri trajnostnem transportu je slovenski indeks CSBI podpovprečen. Vprašani so med ovirami za izboljšanje najbolj pogosto navedli ceno (44 odstotkov), čas (28 odstotkov) in pomanjkanje infrastrukture (25 odstotkov).
Slovenci se ne sprašujemo, kdaj bi bilo smiselno uporabiti avtomobil, pri tem merilu smo najslabši med obravnavanimi državami. S 94,5 odstotka imamo tudi največji delež avtomobilov na dizelski oziroma bencinski pogon.
Energija in voda: kako varčni smo v gospodinjstvih?
Pri tem sklopu vprašanj so na plan prišle tudi regionalne navade in tradicije. Glede dobro izoliranih hiš prednjačijo Avstrija, Slovenija in Francija, najslabše izolirane so v Italiji, Rusiji in na Portugalskem.
Slovenci imamo najbolj varčevalne navade pri porabi energije v gospodinjstvih, za nami so Francija, Španija in Portugalska. Tu preseneča zadnje mesto Danske, ki odpira vprašanje, ali niso trajnostna pričakovanja v Skandinaviji že v osnovi višja in so zato njihovi odgovori nekoliko bolj (samo)kritični.
Danci so namreč na zadnjem mestu še glede varčnih naprav in ogrevalnih sistemov v gospodinjstvu. Tudi tukaj smo v vrhu Slovenci, za nami pa so Francozi in Španci.
Kar 63 odstotkov Slovencev je odgovorilo, da ima veliko večino ali celo vse naprave varčne, med Danci je bilo takšnih zgolj 28 odstotkov.
Zanimiv je odgovor na vprašanje, ali gospodinjstva sama proizvajajo energijo (večinoma so tu mišljeni fotovoltaični paneli). Na Nizozemskem je takšnih skoraj 30 odstotkov, v Belgiji 24 in v Avstriji 20 odstotkov. Slovenija je z devetimi odstotki prehitela zgolj Španijo, Češko in Rusijo.
Energija iz trajnostnih virov
Naša država je v sredini lestvice po izbiri zelenega dobavitelja električne energije, ki ga ima skoraj 38 odstotkov gospodinjstev. Nizozemska (59 odstotkov), Avstrija (52 odstotkov) in Belgija (49 odstotkov) so kar lepo pred nami, daleč zadaj pa je Rusija, kjer se z zeleno energijo napajajo zgolj trije odstotki gospodinjstev.
Pod črto je trajnost pri energiji in vodi Sloveniji prinesla nadpovprečen indeks CSBI. Za še boljši rezultat bi morali imeti po mnenju vprašanih učinkovitejšo infrastrukturo (33 odstotkov), nižje cene (31 odstotkov) in več informacij (31 odstotkov).
Nakupovanje neživilskih izdelkov in storitev
V tem podpoglavju smo poskušali ugotoviti, kako se obnašamo med policami neživilskih trgovin. Slovenci očitno menimo, da ne kupujemo preveč, saj smo pri vprašanju zmanjševanja prevelike potrošnje premagali vse druge države. Kar 78 odstotkov potrošnikov pri nas zavzeto ali popolnoma skrbi za to.
Za nami so Francija, Portugalska in Španija, najbolj brezbrižni so v Rusiji (le 35 odstotkov potrošnikov si prizadeva kupovati v skladu s potrebami), na Danskem in v Veliki Britaniji (45 odstotkov).
Slovencem, Avstrijcem in Špancem najbolj ustrezajo izdelki boljše kakovosti, ki so zanesljivi, trajajo dlje časa in jih je preprosto popravljati. Le 0,6 odstotka Slovencev teh lastnosti nikoli ne upošteva pri nakupu, več kot 76 odstotkom pa je to vodilo pri večini ali celo vseh nakupih.
Tudi tu preseneča Danska na zadnjem mestu, v tej državi kar sedem odstotkov potrošnikov ne gleda na najbolj pomembna trajnostna merila pri nakupu izdelkov.
Kolikšna je poraba izdelkov za enkratno uporabo?
Slovenci smo zmerno trajnostni tudi, ko v trgovini zagledamo izdelke za enkratno uporabo. Sedem odstotkov jih sicer vedno in brez pomisleka postavi v voziček (v Rusiji in na Češkem je takšnih skoraj četrtina!), 47 odstotkov pa jih vendarle raje poišče trajnostno alternativo (ali sploh ne kupi ničesar).
V Nemčiji se izdelkom za enkratno uporabo (sem spadajo tudi plenice ali prtički) v večini ali povsem izogiba več kot polovica potrošnikov, v Franciji pa le nekoliko več kot pri nas. V povprečju sta ti državi pred Slovenijo, takoj za nami pa še Avstrija.
Kakšen odnos imamo do izdelkov s trajnostno oznako?
Kupovanje izdelkov s trajnostno oznako je pri Slovencih očitno tako v čislih, da smo pri tem merilu prehiteli vse druge sodelujoče države.
Pet odstotkov je sicer še vedno takšnih, ki se na oznake ne ozirajo, tudi delež tistih, ki kupujejo samo trajnostno označene izdelke, je z 8,9 odstotka razmeroma majhen, a odgovor »veliko« je obkrožilo skoraj 35 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi.
Za Slovenijo so se zvrstile Francija, Italija in Avstrija. Trajnostne oznake očitno najmanj pomenijo Dancem (14 odstotkov jih nikoli ne upošteva ob nakupu) in Rusom (skoraj 20 odstotkov se ne ozira nanje).
Podpiramo trajnostno naravnana podjetja?
Zelo podobno sliko pokažejo tudi odgovori na vprašanje, ali potrošniki raje kupujejo pri podjetjih, ki so bolj trajnostna oziroma celo vlagajo vanje.
Slovenija je tu ponovno na vrhu, a je pri vlaganjih v zelena podjetja tudi pri nas kar tretjina takšnih, ki se za to sploh ne odločajo. Za nami so Italijani, Avstrijci in Španci, razvrstitev končujejo Čehi, Danci in Rusi.
Indeks CSBI pri nakupovanju trajnostnih izdelkov in storitev je v Sloveniji najvišji med vsemi sodelujočimi državami. Še bolj trajnostni bi bili, če izdelki ne bi bili tako dragi (46 odstotkov vprašanih), če bi jih bilo več na voljo (25 odstotkov) in bi o njih imeli več informacij (23 odstotkov).
Kupovanje izdelkov s trajnostno oznako je pri Slovencih očitno tako v čislih, da smo pri tem merilu prehiteli vse druge sodelujoče države. Trajnostne oznake očitno najmanj pomenijo Dancem in Rusom.
Upravljanje odpadkov
Zadnji sklop vprašanj se je nanašal na dolžino in konec življenjske dobe izdelkov. Pri tem se je izkazalo, da Slovenci poskušamo izdelke uporabljati čim dlje, pri kar 90 odstotkih vprašanih je to zelo pogosta ali celo stalna praksa.
V Franciji je takšnih 83 odstotkov, v Avstriji pa 79 odstotkov potrošnikov. Izdelke najprej zavržejo v Veliki Britaniji, na Danskem in v Rusiji.
Skladno s temi ugotovitvami je Slovenija tudi na vrhu, kar zadeva popravilo izdelkov: 81 odstotkov vprašanih za popravilo poskrbi zelo pogosto ali vedno, v Avstriji in Franciji je ta delež okrog 60-odstoten, medtem ko je v Veliki Britaniji in na Danskem le malo več kot 40-odstoten.
Kaj naredimo z rabljenimi izdelki?
Portugalci, Danci in Slovenci rabljene izdelke najraje podarimo, si jih izmenjujemo ali prodajamo. Deleži tistih, ki to počno pogosto ali celo vedno, so sicer precej majhni (le nekaj nad 10 odstotkov), a na drugi strani v nekaterih državah nič od tega ne počne tudi več kot 40 odstotkov potrošnikov, pri nas pa slaba tretjina.
Kot smo ugotavljali že pri živilskih izdelkih, se tudi pri vseh drugih nakupih Slovenci poskušamo izogibati nepotrebni embalaži. Še nekoliko bolj skrbni so Avstrijci, za nami pa so Nemci, Francozi in Španci.
Danci in Rusi se na ta vidik trajnosti ne ozirajo prav pogosto, v obeh državah je več kot 15 odstotkov potrošnikov, ki jih količina embalaže sploh ne zanima. V Sloveniji je takšnih zgolj 4,1 odstotka.
Odlagamo odpadke na ustrezen način?
Ko izdelka ne rabimo več, ga zavržemo, a ne kamor koli. Slovenci smo prvaki v dojemanju pravilnega recikliranja odpadkov.
Le 0,7 odstotka jim ni mar, kam jih bodo odvrgli, na drugi strani pa jih je več kot 54 odstotkov odgovorilo, da odpadke vedno pravilno razvrščajo in jih odlagajo na pravem mestu. Za nami so Avstrijci, Italijani in Francozi, najslabši so Portugalci, Danci in Rusi. V Rusiji, denimo, kar 18 odstotkov vprašanih ne skrbi za reciklažo, zgolj 6,6 odstotka pa jih odpadke vedno odlaga pravilno.
Tudi pri ravnanju z odpadki je slovenski indeks CSBI najvišji med sodelujočimi državami. Še več potrošnikov bi se obnašalo trajnostno, če bi bila infrastruktura bolj kakovostna (46 odstotkov) in bi imeli na voljo več informacij (26 odstotkov) oziroma časa (19 odstotkov).
Strokovnjaki proti potrošnikom
Pri organizaciji raziskave smo sodelovali s številnimi strokovnjaki, zato smo lahko njihovo usklajeno mnenje, kaj je najbolj pomembno za trajnostni način življenja, primerjali z mnenjem vprašanih potrošnikov.
V Sloveniji se razlika med njimi najbolj kaže pri upravljanju odpadkov, ki je za strokovnjake najmanj pomemben vidik, za Slovence pa najbolj pomemben. Na drugi strani je našim potrošnikom najmanj pomemben trajnostni transport, strokovnjaki pa so ga postavili na drugo mesto po pomembnosti.
Znotraj tega sklopa se zdi Slovencem vprašanje lastništva avtomobila najmanj povezano s trajnostjo, pri strokovnjakih je to tretja najbolj pomembna kategorija.
Mnenja so se križala tudi pri prehrani, ki je za strokovnjake najbolj pomemben vidik trajnosti, Slovenci ga postavljamo šele na tretje mesto. V tem sklopu so se strokovnjaki strinjali, da je v vsakdanjem življenju najpomembnejše zagotoviti čim več rastlinske prehrane, Slovencem pa je to najmanj pomembno za trajnostni način prehranjevanja.
Besedilo: Boštjan Okorn
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.