Prehod na čisto energijo v gospodinjstvih

7. marec 2023

Preverili smo nekatere možnosti za prehod na obnovljive vire v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, njihove prednosti in pomanjkljivosti.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ukrepi, ki stanejo

Zahtevnejši in dolgoročno učinkovitejši pa so ukrepi, ki stanejo. Najprej je treba povečati energetsko učinkovitost stavbe, in sicer z zamenjavo oken in toplotno izolacijo fasade. S tem zmanjšamo potrebe po energiji za ogrevanje, zato lahko sledi naslednji korak, to je zamenjava ogrevalnega sistema z učinkovitejšim, po možnosti na obnovljive vire.

Sprejemniki sončne energije

Ogrevanje vode s sprejemniki sončne energije (kolektorji) je do okolja prijazno. Solarne sisteme lahko uporabljamo tudi za podporo ogrevanju prostorov, ne da bi okolje obremenjevali s toplogrednimi izpusti.

Cene vakuumskih se gibljejo od 700 do 1400 evrov, cene ploščatih od 300 do 1000 evrov. Za povprečno štiričlansko družino zadostujejo dva sprejemnika sončne energije in 300-litrski hranilnik toplote, za naložbo bo treba v povprečju odšteti 4500 evrov.

Prednosti

Preprosta namestitev, majhni stroški vzdrževanja, dolga življenjska doba, za nakup in vgradnjo je mogoče pridobiti subvencijo Eko sklada. Solarni sistem (komplet) zagotavlja toplo sanitarno vodo in dogrevanje prostorov.

Pomanjkljivosti

Manjša učinkovitost pozimi, ko primanjkuje sonca. Razmeroma visoka cena začetne naložbe.

Sanitarna toplotna črpalka

Za svoje delovanje izkorišča toploto iz prostora, v katerem je nameščena, posledično ga tudi ohlaja, zato jo je smiselno namestiti v klet, shrambo ali garažo. Učinkovito nadomesti električni bojler, stroške za elektriko lahko zmanjša tudi do 75 odstotkov. Povezati jo je mogoče z obstoječim zalogovnikom.

Cene se gibljejo od 1500 do 3000 evrov.

Prednosti 

Okolju prijazna, saj emisije ogljikovega dioksida zmanjša tudi do 60 odstotkov. Obratovalni stroški so majhni, zato se naložba hitro povrne.

Pomanjkljivosti 

Kompleksen sistem, vgradnjo in priključitev je treba zaupati strokovnjakom.

Samooskrbna sončna elektrarna

Za odločitev, ali se sončna elektrarna splača ali ne, so pomembni velikost, orientacija in naklon strehe. Ključno je tudi, da streha zdrži konstrukcijo sončnih panelov in da na njej in v bližini ni objektov, dreves ali drugih ovir (dimniki, frčade, strešna okna), ki bi nanjo metali senco.

Naložba se s subvencijo Eko sklada povrne v približno desetih letih, cena so različne, v povprečju je treba za 1 kWp odšteti od 1200 do 1500 evrov.

Prednosti

Najboljša možnost za energetsko samooskrbo in neodvisnost od nihanja cen električne energije na trgu. Do okolja prijazna, saj ne proizvaja toplogrednih plinov. Razmeroma nizki obratovalni in vzdrževalni stroški. Dolga življenjska doba. Varna dolgoročna naložba.

Pomanjkljivosti 

Proizvodnja električne energije lahko niha, saj je odvisna od količine sončnega obsevanja. Visoki stroški začetne naložbe.

Balkonska sončna elektrarna

Februarja letos so tudi k nam prišle balkonske sončne elektrarne oziroma vtične naprave za proizvodnjo električne energije, kot so jih poimenovali na ministrstvu za infrastrukturo.

Na voljo je že nekaj rešitev, od 300 do 750-vatni paneli in ultralahki 200-vatni, skupaj z inverterjem, konektorjem, kablom z vtičem in vatmetrom, lahko tudi s konstrukcijo za postavitev panelov.

Cene kompletov se gibljejo od 400 do 1300 evrov.

Prednosti 

Zaradi majhnosti, cenovne dostopnosti in preproste namestitve so takšne mini sončne elektrarne dostopne širokemu krogu uporabnikov, kar je načeloma dobro. Ultralahki paneli tehtajo manj kot tri kilograme, na balkonsko ograjo jih je mogoče namestiti s trakovi z ježki.

So prenosljivi, primerni za stanovanja v bloku. Večji paneli, ki tehtajo okrog 16 kg, so primerni za družinske hiše in se montirajo na konstrukcijo, nameščeno na tla (na balkon ali vrt).

Za priklop je potrebna običajna vtičnica, posebnih dovoljenj ne potrebujemo (le elektrooperaterja moramo obvestiti dva tedna pred priklopom). Za namestitev na balkonski ograji v večstanovanjski stavbi pa je potrebno soglasje vseh lastnikov.

Pomanjkljivosti 

V eni od zgoraj omenjenih prednosti (preprosta namestitev) se skriva (naj)večja pomanjkljivost: nevarnost nestrokovne vgradnje na neustreznem mestu (na napačni strani stavbe, pod nepravilnim kotom ipd.), zaradi česar takšna sončna elektrarna ne bo imela pravega učinka.

Smiselno bi bilo razmisliti o nadzoru nad njihovo vgradnjo. Investitorji za zdaj še niso upravičeni do spodbud, ne do klasičnih subvencij ne do ugodnosti, ki jih prinaša shema neto meritev.

Presežke elektrike oddajo brezplačno v omrežje. Balkonske sončne elektrarne niso namenjene otočnemu delovanju, zato inverterji za delovanje potrebujejo javno elektroomrežje.

Toplotna črpalka zrak/voda

Toplotna črpalka zrak/voda za ogrevanje izkorišča toploto iz okoliškega zraka. Primerne so tudi za radiatorsko ogrevanje, bolj učinkovite pa so v kombinaciji z nizkotemperaturnim (talno, stensko).

Med vsemi tipi toplotnih črpalk njihova namestitev zahteva najmanj dodatnih del. Najbolj učinkovito deluje na območjih z milim podnebjem in majhnimi razlikami med skrajnimi temperaturami.

Cene so različne, v povprečju se skupaj z montažo gibljejo od 6000 do 10.000 evrov, za nakup in vgradnjo je mogoče dobiti subvencijo Eko sklada (vendar ne povsod v Sloveniji)

Prednosti

Varčen način ogrevanja, ki prispeva tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Primerne so za radiatorsko ogrevanje, z njimi lahko prostore poleti tudi hladimo. Potrebujejo manj vzdrževanja kot drugi sistemi ogrevanja.

Pomanjkljivosti 

Manj učinkovite so v energijsko potratnih objektih. Za delovanje potrebujejo električno energijo, zato je priporočljivo imeti še dodaten, od elektrike neodvisen rezervni vir ogrevanja. Zunanja enota je lahko precej glasna. Visoki stroški začetne naložbe.

Kotel na lesno biomaso

Sodobni uplinjevalni kotli na biomaso so okolju manj škodljivi kot kotli na kurilno olje. Cena je odvisna od kakovosti kotla, njegove velikosti, izpustov, izkoristka in podobno.

Za kotel na pelete je treba v povprečju odšteti okrog 5000 evrov, za kotel na polena od 4000 do 10.000 evrov. Za nakup in vgradnjo je mogoče dobiti subvencijo Eko sklada (vendar ne povsod v Sloveniji).

Prednosti 

So avtomatizirani, kar pomeni, da samodejno nalagajo pelete (polena je treba naložiti enkrat na dan), posode s pepelom ni treba prazniti tako pogosto. Zagotavljajo čisto zgorevanje, minimalne emisije (pogoj je kakovostno kurivo, torej kakovostni peleti in ustrezno suha polena) in visoke izkoristke.

Pomanjkljivosti 

Potrebujemo primerno suh in zračen prostor za skladiščenje peletov ali polen. Če v njih kurimo pelete slabe kakovosti ali premalo suha polena, bo izkoristek veliko slabši, okolje pa onesnaženo z izpusti. Visoki stroški začetne naložbe.

Cena peletov je sicer januarja letos v primerjavi z lanskim novembrom padla za približno tretjino, a je še vedno visoka.

Projekt CLEAR-X je financiran iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (pogodba št. 101033682). Vsebina tega sporočila predstavlja izključno stališča avtorjev in je njihova izključna odgovornost. Ne odraža nujno stališč Evropske komisije in/ali Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Evropska komisija in agencija ne prevzemata odgovornosti za morebitno uporabo informacij.