Pravilno ravnanje z odpadnim jedilnim oljem

13. februar 2024

Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek: en liter, zlit v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode! Pa vendar se mnogi ne zavedajo, zakaj je pomembno zbirati in pravilno zavreči odpadno jedilno olje, ki prepogosto konča v odtoku ali na domačem kompostu. Preverili smo, kako pravilno ravnati z oljem, ki vam ostane po cvrtju, da boste s tem naredili najmanj škode okolju.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice.

Olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo.

Če konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Moti tudi proces naravne razgradnje.

Če ga odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov. Sčasoma se spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša.

Namesto v odtok – v ulični zbiralnik, premično zbiralnico ali zbirni center

Zakonodaja nam nalaga (Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi, Ur. list RS 70/08), da odpadno jedilno olje pravilno zavržemo. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki in ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. Vsi organizirani obrati prehrane so dolžni zbirati in oddajati odpadno jedilno olje pooblaščenim družbam, za kar dobijo plačano tudi več sto evrov za tono.

Doma olje po uporabi ohladimo in precedimo v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Posodo dobro zapremo in jo do odvoza na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu.

Potrošniku najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja je v uličnih zbiralnikih. To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem.

Druga možnost za oddajo olja je med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa nas obvesti lokalno komunalno podjetje.

Tretja, za potrošnika sicer najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, je oddajanje v zbirnih centrih. Kdaj lahko to storite, preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja.

Miti in resnice o odpadnem jedilnem olju

1. Če olje zmešamo z detergentom in speremo v odtok, s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju.

Pojasnilo: Ob dodatku detergenta se olje sicer razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povroča dodatno delo in stroške z odstranjevanjem. Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko skupaj s kapljicami vode uhaja tudi olje. Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato ni primeren način odstranjevanja.

2. Če odpadno jedilno olje sežgemo v peči skupaj z nafto, s tem ne naredim škode okolju.

Pojasnilo: Kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči je tako kot vsako drugo nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju, ima tudi drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost,...) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in lahko predstavlja nevarnost tako za okolje, kot za kurilni sistem. Produkti nepopolnega zgorevanja olja so nevarni tako za okolje kot za kurilni sistem. Tudi dimnikar nam bo hvaležen, če bomo odpadno jedilno olje pravilno zbirali in odvrgli v za to namenjen zbiralnik.

Kje je vam najbližji zbiralnik oziroma zbirni center, lahko preverite na spletni strani www.ojo.si. 

Odpadno olje je odlična surovina

Komunalna podjetja zbrano odpadno jedilno olje prodajo posredniku, ki ga odpelje v predelavo. Med epidemijo ga je bilo manj zaradi zaprtja gostinskih lokalov, ki so največji proizvajalec odpadnega jedilnega olja, zato je postalo še bolj zaželena surovina. Na trgu dosega cene tudi do 400 evrov na tono.

Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo se odpadno jedilno olje ne sežiga, temveč ga večino izvozimo v druge države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji. Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla.

V Sloveniji trenutno ni predelovalca, ki bi bil zmožen predelati večje količine omenjene surovine v biodizel, se pa nekaj odpadnega jedilnega olja predela v dišeče sveče. V Sloveniji jih izdeluje socialno podjetje Bolje, zasledimo jih pod blagovno znamko Oilright.

Na voljo imajo tudi komplete za izdelavo oljnih svečk doma, s čimer lahko na preprost način kar sami recikliramo vsaj nekaj odpadnega jedilnega olja, ki nam ostane pri cvrtju. Za izdelavo svečk mora biti olje precejeno, ne sme biti žarko ali zaudarjati.

Biodizel je gorivo, ki ga lahko uporabljamo v dizelskem motorju. Namesto iz nafte ali drugih mineralnih surovin, iz česar je izdelano običajno plinsko olje, je izdelano iz rastlinskih ali živalskih maščob.

Katere vrste maščobe spadajo v zbiralnik?

Vprašanje smo naslovili na komunalna podjetja in na posrednika pri predelavi odpadnega jedilnega olja ter dobili različne odgovore. Vsem je skupno, da v zbiralnik ne spadajo ostanki hrane, torej je treba maščobo pred zbiranjem precediti.

Če smo od komunalnega podjetja prejeli zbirno posodo, ima ta že nameščeno oziroma priloženo cedilo, če ne, moramo to storiti sami. V procesu predelave se sicer surovina natančno prefiltrira, a predelovalci vseeno želijo čim bolj čisto olje, brez primesi.

V zbiralnikih zato ne želijo mešanic olja in kisa, ki nam na primer ostane pri pripravi solate, kot tudi ne z detergentom ali vodo pomešanega olja. Posrednik sicer navaja, da je delež primesi v skupni količini oddanega olja tako majhen, da ne moti samega procesa proizvodnje biodizla, zato je še vedno najprimernejši način, da take mešanice precedimo in zbiramo skupaj s čistim odpadnim jedilnim oljem, namesto da jih zlijemo v odtok ali na kompost.

Večina komunalnih podjetij navaja, da v zbiralnike lahko oddamo mešanico odpadnega jedilnega olja in živalske maščobe (na primer maslo, mast), vendar raje ne v zimskem času, saj se živalska maščoba strdi pri višjih temperaturah kot jedilno olje in lahko zamaši zbiralnik ter onemogoči črpanje. Čiste živalske maščobe ni mogoče preliti v zbiralnik, lahko pa jo oddate v plastenki v zbirnem centru.

K odpadnemu jedilnemu olju ne smemo primešati motornih olj, saj ta niso primerna za izdelavo biodizla. Le en liter odpadnega motornega olja v stolitrski posodi lahko uniči kompletno surovino. V takem primeru gre lahko mešanica le v sežig, s čimer izgubi svojo vrednost kot surovina.

Najbolje je, da posodo, v kateri smo shranjevali olje, uporabimo večkrat in je vmes ne spiramo. Če želimo zavreči plastenko, v kateri je bilo shranjeno olje, jo je treba popolnoma izprazniti in odložiti v namenski zabojnik za odpadno mešano embalažo. Pred tem je ni treba spirati, le pazimo, da iz nje ne kaplja.

Vsako leto zberemo več odpadnega jedilnega olja

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so zbiralci v letu 2022 zbrali 360 ton odpadnega jedilnega olja in masti iz gospodinjstev. Vsako leto večjo količino zbranega olja lahko pripišemo mnogim akcijam ozaveščanja in namestitvam novih uličnih zbiralnikov.

Tudi komunalna podjetja opažajo večje količine zbranega olja po namestitvi zbiralnikov. Še vedno pa veliko olja konča tam, kjer ne bi smelo.

Infrastruktura za bolj preprosto zbiranje odpadnega olja se vzpostavlja, potrošniki pa moramo v svojo rutino uvesti ločeno zbiranje in odnašanje zbranega olja, tako kot to storimo z baterijami ali drugimi nevarnimi odpadki.

Spletna anketa, ki smo jo izvedli decembra 2021, je pokazala, da večina vprašanih (65 odstotkov) že zbira olje in ga odnaša na za to primerno zbirno mesto, še vedno pa ga približno petina vprašanih (21 odstotkov) zliva v odtok, slaba desetina (osem odstotkov) pa kar na kompost oziroma v naravo. Med mešane odpadke ga odvrže šest odstotkov vprašanih. Po lastni oceni anketiranci v povprečju zavržejo okrog osem litrov odpadnega jedilnega olja na leto, med njimi so tudi takšni, ki dosežejo količino 200 litrov.

Anketa je pokazala, da na območjih, kjer so nameščeni ulični zbiralniki odpadnega jedilnega olja, manj ljudi na napačen način odvrže odpadno jedilno olje, to je na kompost, v naravo, smeti ali v odtok.

Namenski ulični zbiralniki torej pripomorejo k pravilnemu ločevanju in zbiranju odpadnega jedilnega olja, saj potrošniku skrajšajo pot do zbirnega mesta in zahtevajo manj logistike pri zbiranju in shranjevanju. K pravilnemu zbiranju pripomorejo tudi akcije ozaveščanja in razdeljevanje namenskih posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja doma.

Olje lahko uporabimo večkrat

V anketi smo vas povprašali tudi po pogostosti in načinu cvrtja:

• 12% vprašanih cvre vsak teden,
• 39 % cvre enkrat na mesec,
• 44% cvre nekajkrat na leto,
• 5% nikoli ne cvre hrane.

Le približno 10% anketirancev uporablja fritezo, večina jih cvre v kozici. Več kot polovica anketirancev olje zavrže že po prvi uporabi, 30 % ga uporabi dvakrat, nekateri tudi večkrat.

Če uporabimo olje, primerno za cvrtje, ga ni treba zavreči že po prvi uporabi. Olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in spravimo na temnem in hladnem mestu v dobro zatesnjeni steklenici ali plastenki.

Naslednjič, ko se lotimo cvrtja, preverimo, ali je olje dobilo čuden vonj, postalo temno ali se peni. Če je, ga zavržemo. Prav tako ga zavržemo, če se ob ponovnem segrevanju začne smoditi. V nasprotnem primeru ga lahko mirno uporabimo še za eno cvrtje.

Pomembno je tudi, da cvremo pravilno, kar pomeni:

• cvremo pri temperaturi 160 do največ 170 °C (vsakih dodatnih 10 °C podvoji hitrost oksidacije maščob),
• živil pred cvrtjem ne solimo (sol pospešuje oksidacijo),
• ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu (olje prehitro potemni),
• v vroče olje ne dodajamo mokrih živil (povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob).

Za cvrenje potrebujemo pri visokih temperaturah obstojno maščobo, z večjim deležem enkrat nenasičenih maščobnih kislin in s čim manjšim deležem večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Primerna izbira so sončnično olje in različna druga rastlinska olja (oljčno, arašidovo, ogrščično).

Svinjska mast in kokosovo olje sta sicer primerna za cvrtje, vendar sta s prehranskega vidika manj ugodna zaradi velikega deleža nasičenih maščobnih kislin. V vsakem primeru velja, da cvrenje ni priporočljiv način priprave živil.

Besedilo: Anja Bolha