Pravica do popravila na situ evropskih zakonodajalcev - enotna pravila v celotni EU

5. oktober 2023

Še tako dobro zasnovan izdelek se lahko pokvari. Potrošnik ima v tem primeru nekatere pravice, ki so odvisne od vrste izdelka, njegove starosti in tudi od pogojev proizvajalca oziroma prodajalca. Evropska komisija si prizadeva, da bi pravila na tem področju čim bolj poenotila in jih uskladila po celotni EU. Predlog so predstavili letos spomladi, kdaj bo sprejet, pa še ni znano.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Najprej je treba omeniti, da se pravila glede popravil v različnih državah med seboj razlikujejo. Na splošno in usklajeno jih obravnavajo le določila, povezana s skladnostjo blaga. Prodajalec v skladu z njimi odgovarja za vsako neskladnost na blagu, ki obstaja ob dobavi blaga in se pokaže v roku dveh let od dobave. 

V tem času lahko potrošnik izbira med brezplačnim popravilom ali zamenjavo blaga z novim brezhibnim – razen, če je ta izpolnitev nemogoča ali če bi prodajalcu povzročila nesorazmerne stroške. Če prodajalec tega ne bi izpolnil, potrošnik lahko zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali pa odstopi od pogodbe in zahteva vračilo celotne kupnine.  

Slovenska praksa, ki kaže v pravo smer 

Vzporedno s tem imamo v Sloveniji tudi institut najmanj enoletne obvezne garancije, ki velja za blago s seznama v posebnem pravilniku. Proizvajalec mora za to blago med drugim zagotoviti servisno mrežo, brezplačno odpravo napak v garancijskem roku, po njegovem poteku pa (proti plačilu) popravilo, vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj tri leta po poteku garancijskega roka.

Obvezne garancije večina preostalih držav EU v takšni obliki do zdaj ni poznala, kar je v praksi pomenilo, da je potrošnik po preteku dveletnega roka za uveljavljanje neskladnosti lahko ostal brez možnosti popravila ali zamenjave rezervnih delov.

Spomladi predlagana skupna pravila za spodbujanje popravil naj bi to anomalijo odpravila. Pri tem si prizadevamo, da bi države članice EU lahko določile še strožja pravila, evropska bi bila tako zgolj minimalni zakonodajni okvir. 

Enotna pravila v celotni EU 

Predlog novih pravil proizvajalcem nalaga obveznost, da pri izdelkih, določenih na posebnem seznamu (ki ga bodo sčasoma dopolnjevali), odpravijo napake tudi zunaj zakonsko določenega dveletnega roka.

Hkrati bodo morali pripraviti standardiziran obrazec z informacijami o popravilu, kot so cena, predviden čas, razpoložljivost nadomestnega aparata, način prevzema blaga in podobno. 

Potrošniki bodo lahko na ta način primerjali ceno popravila med različnimi ponudniki, podana cena pa bo morala veljati, če se potrošnik v 30 dneh odloči za popravilo. Težava lahko nastane, ker bi takšna informacija lahko bila plačljiva, kar bi negativno vplivalo na odločitev za popravilo v primeru, ko ne bi bil zagotovljeno, da bo uspešno. 

Novost bo tudi nacionalna platforma za popravila, ki bo omogočala iskanje po različnih merilih, potrošniku pa med drugim omogočala, da bo lažje našel obnovljene izdelke ali kupil poškodovane, ki bi jih bilo treba obnoviti. 

Pri Evropski komisiji si med drugim želijo, da bi se z novimi pravili sčasoma razvil prostovoljni evropski standard kakovosti popravil, s čimer bi povečali zaupanje potrošnikov v servisne delavnice in delež popravljenih izdelkov. 

Podpiramo idejo o enotnem evropskem standardu

Potrošniške organizacije zaradi več razlogov bolj podpiramo idejo o enotnem evropskem standardu, ki bi ga v skladu z znanimi protokoli razvili v postopku standardizacije. Pri njem bi namreč lahko sodelovali različni deležniki, tudi ANEC, krovna organizacija za zastopanje potrošnikov pri standardizaciji. 

Pomembna je vzdržljivost izdelkov 

Kot je pokazala anketa, ki smo jo v Sloveniji izvedli letos spomladi, si potrošniki želijo predvsem, da so izdelki učinkoviti, zanesljivi in se redko kvarijo.

Ne glede na možnost popravila okvarjen izdelek za potrošnika pomeni, da ga ne more več uporabljati, z njim ima sitnosti in morda tudi stroške, hkrati pa je zelo verjetno, da bo izdelek zamenjal, če popravilo traja dlje časa. 

Potrošniške organizacije si zato prizadevamo, da bi potrošnik dobil jasno informacijo o vzdržljivosti izdelkov na podlagi izjave ali celo jamstva proizvajalca o predvideni življenjski dobi.

S tem bi podaljšali njegove obveznosti, povezane s popravljivostjo in rezervnimi deli (tudi z nadgradnjo programske opreme), na raven, ki ustreza uporabi izdelka v resničnem življenju. 

Avtor: Boštjan Okorn