Pravica do denarnega nadomestila med bolniško odsotnostjo od dela

22. november 2023

Njen namen je nadomestiti izpadli dohodek zaradi nastanka socialnega primera.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne zadržanosti zaradi lastne bolezni ali poškodbe ali zaradi nege ožjega družinskega člana in ob prostovoljnem darovanju krvi. Enako določa tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

Pravica ni odvisna od dobe predhodne zaposlitve, zato delodajalec upravičeni odsotnosti ne more nasprotovati.

Trajanje odsotnosti je odvisno od strokovne presoje pristojnega zdravnika, izjema je le odsotnost v primeru dajanja krvi, ko je odsotnost omejena na en dan.

Delavec mora o odsotnosti obvestiti delodajalca.

Denarno nadomestilo

Dolžnost zagotavljati varnost dohodka je dolžnost delodajalca in ZZZS.

Delodajalec je dolžan izplačevati nadomestilo plače določen začetni čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Njegova odgovornost je večja v primeru poškodb pri delu ali poklicne bolezni.

Časovna omejitev

Delodajalec je dolžan izplačevati nadomestilo plače prvih 30 dni za posamezno odsotnost z dela oz. ustrezno manj, če je odsotnost krajša. Časovna omejitev prične ponovno teči za vsako novo posamezno odsotnost.

Pri zasebnih tveganjih velja tudi absolutna časovna omejitev, saj je delodajalčeva dolžnost namreč omejena na največ 120 delovnih dni v koledarskem letu, medtem ko absolutne časovne omejitve ni pri poškodbah pri delu in poklicni bolezni.

Višina nadomestila plače

V primeru poklicne bolezni ali poškodbe pri delu znaša nadomestilo 100% osnove za nadomestilo.

Osnova = zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Pri zasebnih tveganjih pa je višina nadomestila praviloma manjša; odstotne vrednosti osnove za nadomestilo so določene v 31. členu ZZVZZ in znašajo med 70 % in 100 % osnove.

Dolžnost ZZZS

ZZZS je dolžan izplačevati nadomestilo praviloma od 31. delovnega dne odsotnosti.

V nekaterih primerih nastopi dolžnost ZZZS že od prvega dne odsotnosti, in sicer v primeru presaditve živega tkiva in organov v korist tretje osebe, zaradi posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva.