Potvorbe medu: potrebno je, da ohranimo kakovosten med

20. maj 2024

Pridelava in uživanje medu sta pomemben del slovenske kulture in kulinarike. Na to nas poleg svetovnega dneva čebel opominjajo tudi številni drugi dogodki, ki se v čast čebelarski panogi prirejajo po vsej državi. Kljub številnim prizadevnim čebelarjem pa na trgovskih policah še vedno pristane ponarejen in napačno označen med. Med je namreč eno izmed najpogosteje potvorjenih živil na svetu, žal so nepravilnosti prisotne tudi pri nas.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. V glavnem sestoji iz fruktoze in glukoze, v manjši meri so v njem prisotne tudi organske kisline, encimi in trdni delci, ki lahko v med pridejo pri zbiranju.

Po pravilniku mora biti med brez neznačilnih primesi, ne sme imeti dodanih sestavin živil, aditivov ali drugih snovi. Natančno so določeni tudi parametri kakovosti, kot so vsebnost sladkorja, vode, v vodi netopnih snovi, električna prevodnost, proste kisline, diastazno število ter vsebnost hidroksi metil furfurala.

Koliko ga pridelamo in zaužijemo Slovenci?

• Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji leta 2022 pridelali 2405 ton medu, od tega 55,7 tone ekološkega.
• V istem letu je Slovenec v povprečju zaužil 1,27 kg medu.
• Povprečna stopnja samooskrbe z medom je v zadnjih desetih letih od 15- do 90-odstotna in je odvisna predvsem od vremenskih razmer.

Potvorbe medu žal tudi v Sloveniji

Zadnje uradno vzorčenje medu  (UVHVVR, 2023) je pokazalo:

• neskladnosti pri šestih od petindvajsetih analiziranih vzorcev,
• od teh je bilo poreklo petih »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«, eden pa je bil slovenskega porekla,
• sporna je bila prisotnost tujih sladkorjev ali markerjev sirupov,
• vzorci so bili umaknjeni s trga v februarju 2024.

V boj proti potvorbam medu tudi s projektom WATSON

Zveza potrošnikov Slovenije sodeluje pri projektu Watson, v katerem partnerji razvijajo hitre, nedestruktivne, uporabniku prijazne in stroškovno učinkovite analitične metode, ki temeljijo na umetni inteligenci, s čimer bo omogočeno hitro in zanesljivo odkrivanje potvorb, tudi pri medu.

Kdaj potvorba postane goljufija?

Goljufije na področju hrane (ang. Food Fraud) so namerne, do potrošnika nepoštene prakse, ki so v nasprotju z zakonodajo in se izvajajo z namenom pridobivanja finančne koristi. Vrste goljufij na področju hrane med drugim vključujejo: ponarejanje, zamenjavo, redčenje, prikrivanje, napačno označevanje, nedovoljeno izboljšanje in preusmeritev na sivi trg. Kadar torej nadzorni organi dokažejo, da gre v primeru potvorbe za namerno dejanje, to postane goljufija.

Navedba države porekla bo kmalu obvezna

Konec aprila 2024 je Svet evropske unije uradno sprejel revidirane »direktive o zajtrku«  oziroma posodobljena pravila o sestavi, označevanju in poimenovanju medu, sadnih sokov, sadnih džemov in dehidriranega mleka. Posodobljene zahteve omogočajo boljšo ozaveščenost potrošnika, večjo preglednost nad poreklom in zmanjšujejo pojavnost goljufij.

Novi ukrepi se bodo začeli uporabljati po vsej Evropski uniji do leta 2026. Tudi zaradi slovenske pobude Evropskemu svetu bodo tako na oznaki mešanic medu po novem navedene države porekla zapisane v padajočem zaporedju glede na vsebnost, skupaj z odstotkom.

"Rastlinski med«, brez čebel?

Na trgu smo že opazili tako imenovani »rastlinski med«, izdelan v laboratoriju, brez pomoči čebel. Izdelek naj bi imel podoben okus in teksturo kot med ter naj bi dolgoročno ohranjal avtohtone vrste čebel in biodiverziteto. Narejen naj bi bil iz rastlin, ki jih čebele oprašujejo v naravi, brez uporabe komercialnega čebelarstva. Strokovnjaki so do izdelka zelo kritični, saj med poleg mešanice sladkorjev in organskih kislin vsebuje tudi encime in druge snovi žuželk, ki pa jih je skoraj nemogoče poustvariti v laboratoriju. Ne sme se niti poimenovati kot »med«, saj je poimenovanje medu jasno opredeljeno v zakonodaji.

Kakovost cvetličnega medu smo nazadnje preverjali leta 2019.

Avtorici: Nikita Vodopivec, Anja Bolha