Poreklo živil: od kod prihaja naša hrana in kako lahko to preverimo?

1. oktober 2024

Poreklo nekega živila je vsekakor ena od pomembnih informacij, ki potrošnike zanimajo pred nakupom. Žal pa so navedbe porekla živil v praksi pogosto drugačne od naših pričakovanj. Kaj glede tega določa zakonodaja? Odgovor na to vprašanje žal ni povsem preprost. Predstavljamo vam tudi nekaj primerov dobre in slabe prakse.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Po podatkih Evropske komisije potrošnike najbolj zanima poreklo pri:

• nepredelanih, tj. surovih ali svežih živilih,
• živilih z eno samo sestavino (npr. moka, sir, jogurt, šunka…),
• glavni sestavini v živilu, ki predstavlja več kot 50% živila (golaž, čokolada, jogurt itd.), kadar je na embalaži navedena tudi geografska označba (na primer zastava države).

Zakonodaja predvideva obvezno označevanje natančno določenih skupin živil ter prostovoljno označevanje za vse ostale prehranske izdelke. Žal pa so prakse, ki jih zakonodaja omogoča, daleč od pričakovanj potrošnika. Poreklo živil v njej namreč ni definirano na dovolj jasen in transparenten način.

Kako zakonodaja ureja označevanje porekla živil?

Uredba 1169/2011 je uredba o informiranju potrošnika o živilih. Kot določa, mora navajanje države porekla slediti pravilom o načinu navajanja države porekla iz carinskega zakonika EU.

Carinski zakonik glede tega določa: »Blago po poreklu iz določene države je blago, ki je v celoti pridobljeno ali izdelano v tej državi.«

V ta sklop na primer sodijo:

• rastlinski pridelki (sadje, zelenjava, poljščine in vrtnine), pridelani v neki državi,
• žive živali, skotene in vzrejene v neki državi,
• lov in ribolov ter izdelki iz morja in teritorialnih voda (ribogojstvo),
• izdelki, pridobljeni iz zgoraj naštetih pridelkov oziroma živih živali.

Primer: kakšno je poreklo žita?

Če je žito zraslo recimo v Nemčiji in so bila nato zrna žita prepeljana v mlin na Nizozemskem, kjer so zrna zmleli v moko in je bila nato moka prepeljana v Slovenijo, kjer so jo prepakirali iz večjih vreč v manjše prodajne enote ter jih opremili z ustrezno deklaracijo, ima končni izdelek (moka v vrečki) kot državo porekla označeno Nizozemsko, saj je bila zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava izvedena na Nizozemskem.

Ker je bila moka proizvedena na Nizozemskem, se je v Sloveniji namreč dejansko odvijala le distribucija, ne pa tudi proizvodnja moke.

V tem primeru bi seveda distributer, ki je živilo prepakiral in označil, lahko prostovoljno navedel, da je država pridelave žita Nemčija.

Kaj so prostovoljne navedbe in zakaj lahko delujejo zavajajoče?

Navedbe, kakršne so na primer »slovenska kakovost,« »slovenski izdelek,« »domače,« »dobrote z naših kmetij« in podobno, so prostovoljne označbe prodajalcev ali predelovalcev, ki jih je dovoljeno uporabljati za katerikoli prehranski izdelek, ki je pridelan ali predelan v Sloveniji, ne glede na poreklo surovin oziroma sestavin.

V skladu z zakonodajo za izdelke z zgoraj navedenimi oznakami torej obenem velja, da mora biti na oznaki v vsakem primeru tudi navedba »država porekla: Slovenija,« ki lahko pomeni zgolj to, da je bilo živilo predelano v Sloveniji iz surovin (katerih izvora ni obvezno navesti).

Prostovoljna navedba v takšnem primeru torej še zdaleč ne pomeni, da gre za izdelek, ki je v celoti slovenskega porekla, torej »od polja do mize oziroma od hleva do vilic«. Takšne prostovoljne navedbe, čeprav so v skladu z zakonodajo, pogosto ne ustrezajo pričakovanjem potrošnikov, kar je težava zakonodaje. Na ZPS se zato zavzemamo za takšno zakonodajo, ki naj predpiše bolj nedvoumna, jasna in transparentna pravila označevanja potekla živil.  

Na nekaterih področjih, še posebej pri živilih, kjer je podatek o poreklu potrošnikom še posebej pomemben, sicer veljajo posebna določila, ki so nekoliko bolj podrobna.

Zaščitena označba porekla ter oznaka »Izbrana kakovost Slovenija«

Ti dve oznaki sta za razliko od prostovoljnih navedb predpisani izključno za namen, da označujeta živila, ki so v celoti slovenskega porekla, torej »od polja do mize oziroma od hleva do vilic,« po natančno določenih pravilih.

Zaščitena označba porekla

Več o zaščiteni označbi porekla izveste na spletni strani Moja super hrana.

Oznaka »Izbrana kakovost Slovenija«

Več o shemi Izbrana kakovost – Slovenija izveste na spletni strani Moja super hrana.

Kako mora biti označeno poreklo mesa?

Zakonodajno obvezne navedbe porekla so posebej predpisane za spodaj naštete skupine živil:

• sveže in zamrznjeno ter mleto goveje meso,
• svinjsko meso,
• perutnina,
• ovčetina,
• kozje meso.

Navedbe porekla so v teh primerih zakonsko opredeljene na različne načine:

• pri govejem mesu mora biti označena država rojstva, reje, zakola in razseka mesa,
• pri svinjskem mesu, perutnini, ovčetini in kozjem mesu mora biti označena država reje živali,
• za vse sveže meso pa velja, da mora biti označena država, kjer je bil opravljen zakol in razsek mesa.

Kako mora biti označeno poreklo sadja, zelenjave in rib?

Ponovno so obvezne navedbe lahko različne, glede na vrsto živila, in sicer:

• sveže, nepredelano sadje in zelenjava: obvezna je navedba države pridelave,
• ekstra deviško in deviško olivno/oljčno olje: na označbi mora biti navedena država, v kateri je bilo olje pakirano, ne glede na to ali gre za državo članico EU ali za uvoz iz tretjih držav (izven EU),
• sveže ribe: obvezna je navedba imena predela morja (ali številke FAO za predele morij), kjer je bila riba ulovljena, za sladkovodne ribe pa je obvezna oznaka porečja.

Kako mora biti označeno poreklo jajc?

Skladno z zakonodajo mora biti vsako posamezno jajce označeno. Začetna številka označuje način reje kokoši nesnic, sledi oznaka države porekla v skrajšani obliki, za Slovenijo je to SI ter registrska številka proizvajalca.

Kako mora biti označeno poreklo medu?

Na embalaži medu mora biti navedena država porekla ali izvora, v kateri je bil med pridelan.

Če je bil med pridelan v več kot eni državi članici Evropske unije, v državi, ki ni članica Evropske unije ali oboje, se lahko oznaka države porekla nadomesti z eno izmed naslednjih oznak:

• »mešanica medu iz EU«,
• »mešanica medu, ki ni iz EU«,
• »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«.

Pravila glede označevanja porekla medu se bodo sicer v bližnji prihodnosti spremenila na način, da bo obvezno navesti države izvora. Takšen premik k večji transparentnosti pozdravljamo in si ga želimo tudi za druge vrste živil.

Besedilo: Marjana Peterman