Podedoval sem dolgove - kaj sedaj?

19. november 2019

Pri zapuščini običajno pomislimo na nepremičnine, denar in drugo premoženje, ki se z umrle osebe prenesejo na dediče. Kaj pa, če so v zapuščini - tudi - dolgovi? 

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Dedič se ob zapuščini lahko odloči za vse ali nič - če želi po pokojniku dedovati premoženje, mora prevzeti tudi njegove dolgove, a le do vrednosti podedovanega premoženja.

Zapuščina brez dolgov

Najbolj enostavno in zaželjeno seveda je, da v dediščini dolgov ni. V tem primeru so dediči dolžni kriti le dolgove zapuščine, torej pogrebne stroške in morebitne stroške cenitev ter plačati davek na dediščino.

Pokojni je za seboj pustil tako premoženje kot dolgove

V tem primeru se dediči lahko odločijo, ali bodo sprejeli premoženje in dolgove, torej vse skupaj, ne morejo pa izbrati le premoženja. Za dolgove dediči odgovarjajo le do vrednosti podedovanega premoženja (obstoj premoženja je pogoj za dedovanje - ni torej mogoče podedovati le dolgov). Dediči za dolgove odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da se upniki lahko poplačajo ne le iz dediščine, temveč tudi iz drugega premoženja dedičev. 

Kadar je dedičev več, vsi nerazdelno odgovarjajo za dolgove zapustnika, vsak do višine svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Upnik pa lahko povrnitev zapustnikovih dolgov terja od enega, ali pa od vseh dedičev hkrati. 

Če dediči menijo, da je v zapuščini več dolgov kot premoženja, morajo podati ugovor, vrednost premoženja pa se nato ugotavlja s popisom in cenitvijo premoženja. Odgovornost dedičev le do vrednosti podedovanega premoženja torej ni avtomatična, temveč morajo dediči sami to navesti in dokazati.

Dediščini se lahko odpovemo le v celoti

Dedič se mora dediščini izrecno odreči, sicer velja, da jo je sprejel. To mora storiti z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.

Še posebej, kadar so v zapuščini tudi dolgovi, morajo dediči prevzeti aktivno vlogo in po potrebi ugotoviti, ali dolgovi presegajo premoženje ter se pravočasno odpovedati celotni dediščini, če se tako odločijo. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

Javno službo Obveščanja in izobraževanja potrošnikov sofinancira Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo.