PFAS: večne kemikalije, ki zastrupljajo naš svet

3. april 2025

PFAS (per- in polifluorirane snovi) so povsod – v embalaži, oblačilih, hrani in vodi, celo v našem telesu. Te izjemno obstojne kemikalije omogočajo številne tehnološke rešitve, a hkrati postajajo eden največjih ekoloških izzivov sodobnega časa.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ustvarili smo jih namreč že več tisoč, na stotine pa jih lahko najdemo v okolju, kjer škodujejo naravi in našemu zdravju.

Ogljik-fluor je ena najmočnejših vezi v kemiji

PFAS so velika skupina sintetičnih kemikalij, ki se zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti pogosto uporabljajo v industrijskih in potrošniških izdelkih.

Osnovna kemijska lastnost PFAS je prisotnost ene najmočnejših vezi v kemiji, ogljik–fluor (C–F). Zaradi izjemne stabilnosti so te spojine v naravi obstojne, skoraj se ne razgrajujejo. V okolju se kopičijo in širijo, zato jih imenujemo tudi večne kemikalije.

Čeprav so PFAS v javnosti razmeroma nov pojem, jih industrija uporablja že več kot 70 let, in sicer v več kot 200 različnih aplikacijah ter v približno 10.000 kemijskih oblikah. Na leto jih proizvedemo več kot megatono.

Uporabljajo se zaradi:

• vodoodbojnosti,
• odpornosti proti madežem in oljem,   
• toplotne in kemične obstojnosti,
• majhnega trenja,
• električne izolacije.

Zaradi vsega naštetega so te kemikalije ključne v embalaži za hrano, kuhinjski posodi, tekstilu, gasilnih penah, elektronskih napravah, oblazinjenem pohištvu, medicinskih pripomočkih, industrijskih premazih in mazivih.

Sčasoma uhajajo v okolje

PFAS se v okolje sproščajo med proizvodnjo, uporabo in odlaganjem ter prehajajo v vodo, zrak in prst. Zaradi izjemne obstojnosti lahko prepotujejo velike razdalje in dosežejo tudi najbolj oddaljene predele sveta.

Prav ta sposobnost širjenja je postala očitna v zgodnjih 2000-ih, ko so PFAS odkrili v tkivih prostoživečih živali, kot so ribe, ptice in morski sesalci. Njihova prisotnost ni bila omejena le na poseljene predele Severne Amerike in Evrope, ampak so jih zaznali tudi na odročnih območjih, kot sta Arktika in severni Tihi ocean.

Do danes so jih našli v najrazličnejših ekosistemih in organizmih, tudi v človeku.

V okolju se kopičijo

Največji vir PFAS v vsakdanjem življenju je prehrana, predvsem ribe, meso, jajca in pitna voda. Do onesnaženja živil s temi snovmi prihaja zaradi njihovega kopičenja v vodnih in kopenskih prehranskih verigah ter uporabe materialov s PFAS, ki so v stiku z živili.

Nedavne študije so potrdile prisotnost PFAS v embalažah hitre hrane, ponvah in pekačih, papirju za peko, slamicah … Pred leti je mednarodna raziskava pokazala, da imajo ljudje, ki pogosto uživajo ribe, morske sadeže in jajca, višje ravni PFAS v krvi. Večja izpostavljenost PFAS je bila povezana z uživanjem drobovine in lokalne hrane.

V telo lahko vstopijo tudi skozi kožo, prek oblačil in kozmetike ali z vdihavanjem. Tekstilna industrija predstavlja kar 35 odstotkov svetovnega povpraševanja po PFAS, ki v telo prehajajo ob stiku kože z materialom in ob znojenju, vdihavanju hlapnih spojin ali nenamernem zaužitju. To je še posebej pomembno za poklicno izpostavljene osebe, kot so gasilci in industrijski delavci.

Negativni učinki, ki jih povzročajo PFAS

Številne študije so dokazale prisotnost PFAS v človeški krvi in tkivih. Lahko se prenašajo z matere na plod prek posteljice ter na dojenčka z dojenjem, kar pomeni, da smo jim izpostavljeni že od rojstva.

Izpostavljenost PFAS je danes dokazano povezana z različnimi negativnimi učinki na zdravje:

• slabi imunski sistem,
• povzroča bolezni jeter,
• povzroča hormonske motnje,
• povzroča presnovne težave,
• povzroča motnje v razvoju in reprodukciji,
• povečuje tveganje za rakava obolenja.

V obsežni evropski študiji, izvedeni med letoma 2014 in 2021, ki je vključevala najstnike (12–18 let) iz devetih držav, so ugotavljali njihovo izpostavljenost 12 molekulam PFAS.

Rezultati so bili skrb vzbujajoči, saj je bila pri 14,3 odstotka testiranih mladostnikov izpostavljenost PFAS dovolj velika, da tveganja za zdravje ni bilo mogoče izključiti. Vrednost PFAS v serumu je presegala priporočeno vrednost za sprejemljiv tedenski vnos. Največ preseganj varnih vrednosti so zaznali v Franciji (23,8 odstotka), najmanj v Španiji (1,3 odstotka), v Sloveniji pa 7,5 odstotka.  

Potrebni so strožji ukrepi proti PFAS

Če ne bomo ukrepali, bo v naslednjih 30 letih v okolju končalo okrog 4,4 milijona ton PFAS. EU si zato prizadeva omejiti ali prepovedati nevarne PFAS ter zmanjšati izpostavljenost ljudi in okolja tem obstojnim kemikalijam.

Čeprav so nekatere že regulirane, jih je več tisoč še vedno v uporabi. Leta 2020 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določila novo varno mejo za štiri ključne PFAS (PFOS, PFOA, PFNA, PFHxS), pri čemer skupni tedenski vnos ne sme presegati 4,4 ng/kg telesne teže.

Za boljšo oceno tveganj in potreb po nadaljnjih omejitvah je leta 2022 Evropska komisija državam članicam priporočila, da do leta 2025 spremljajo prisotnost PFAS v hrani, vodi in človeškem telesu.

Leta 2023 je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) predlagala široko omejitev proizvodnje, prodaje in uporabe PFAS, da bi zmanjšala njihove emisije v okolje.

Tako so bili novembra 2024 sprejeti prvi začasni sklepi za gradbene materiale, tekstil in embalažo za živila, medtem ko bodo leta 2025 sledili ukrepi za druge industrije. Sočasno je EFSA skupaj z več državami članicami ustanovila Iniciativno skupino za PFAS, ki usklajuje ocenjevanje tveganj in oblikuje skupne pristope k omejevanju teh kemikalij.

Nujnost nadaljnjih raziskav glede škodljivosti PFAS

Kako škodljive so nekatere starejše spojine PFAS, že vemo, o novejših različicah pa še vedno vemo premalo, zato so nujne dodatne študije in ukrepi za njihovo postopno izločanje, prepoznavanje virov onesnaženja in oceno dolgoročnih posledic. Ne nazadnje gre za snovi, ki v okolju ostajajo za vedno – in ne želimo si, da bi tudi dvomi o njihovi varnosti postali večni.

Kako preprosto zmanjšati izpostavljenost PFAS?

1. Namesto papirnate in kartonske embalaže za hrano, ki odbija maščobo, uporabite steklo.
2. Posodo s prevleko proti prijemanju zamenjajte z litoželezno ali keramično.
3. Izogibajte se vodoodbojnim tkaninam, izberite naravne materiale, kot so bombaž, volna, lan.
4. Preverite kozmetiko in se izogibajte sestavinam PTFE ali »fluoro«.
5. Bodite pozorni na fluorirane premaze v čistilih, premazih in pohištvu.
6. Izbirajte izdelke brez PFAS (PFAS-free).

Besedilo: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja