Palmovo olje - velika okoljevarstvena težava
5. januar 2022
Povpraševanje po palmovem olju narašča že nekaj desetletij, zato ne preseneča, da je danes najbolj razširjeno rastlinsko olje na svetu. Uporablja se v hrani, kozmetiki, toaletnih pripomočkih in biodizlu.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Palmovo olje se ne uporablja kot tako, ampak je vedno del izdelka, kar otežuje izračun porabe. Posledično je na voljo malo podatkov o tem, koliko ga porabi povprečen potrošnik.
Študija iz Nemčije ocenjuje, da vsak Nemec na leto porabi približno 22,7 kilograma palmovega olja, in sicer s hrano, kozmetiko, čistili in biogorivom. Če odštejemo biogoriva, je ocenjena letna poraba približno 13 kilogramov na prebivalca.
Palmovo olje predstavlja od 7 do 12 odstotkov sestavin v izdelkih, ki ga vsebujejo.
Sestavine, pridobljene iz palmovega olja, so na seznamu INCI lahko poimenovane na več kot 25 (!) različnih načinov: Elaeis guineensis, Etyl palmitate, Glyceryl, Hydrogenated palm glycerides, Octyl palmitate, Palm kernel, Palm stearine, rastlinska maščoba ali olje ...
Največ ga je v margarinah, v povprečju kar 21 odstotkov. Sledijo čokolade in čokoladni namazi (12 odstotkov), kosmiči (11 odstotkov) in hrana v prahu ali vrečkah (10 odstotkov).
Rezultati pregleda testov in tržnih pregledov, ki smo jih na ZPS opravili v zadnjih štirih letih, so pokazali, da palmovo olje vsebuje več kot tretjina izdelkov v 11 izdelčnih skupinah.
V članku preberite:
- Uničujoči vplivi pridelave palmovega olja
- EU v samem vrhu krivcev za "uvoženo deforestacijo"
- Kršitve človekovih pravic
- Ali je palmovo olje lahko trajnostno?
- Palmovo olje v naših rezervoarjih
- Kako je označeno palmovo olje v kozmetičnih izdelkih?
- Kaj lahko storimo potrošniki?
Uničujoči vplivi pridelave palmovega olja
Krčenje gozdov
Pridelava palmovega olja je postala sinonim za krčenje gozdov oziroma deforestacijo in izgubo biotske raznovrstnosti po svetu. Zaradi nasadov oljne palme so uničene ogromne površine tropskih gozdov in mokrišč.
Leta 2018 so nasadi oljne palme zavzemali blizu 18 milijonov hektarjev zemlje (ozemlje devetih Slovenij). Uničevanje gozdov zaradi palmovega olja je najbolj očitno v Jugovzhodni Aziji ter v Centralni in Zahodni Afriki.
Kar 50 odstotkov krčenja gozdov na Borneu v Indoneziji med letoma 2005 in 2015 lahko pripišemo proizvodnji palmovega olja.
Ogrožanje živalskih vrst
Več kot 200 ogroženih živalskih vrst, med njimi orangutan, sumatranski tiger in bornejski slon, je na robu izumrtja.
Vir izpustov toplogrednih plinov
Poleg krčenja gozdov in ogrožanja živalskih vrst je širitev nasadov oljnih palm tudi pomemben vir izpustov toplogrednih plinov. Med globalno pomembnimi kmetijskimi izdelki ima palmovo olje zaradi krčenja gozdov in izsuševanja šotišč največji ogljični odtis na površino.
Količina izpustov CO2 namreč ni enaka le biomasi gozda, ki jo posekajo, ampak tudi biomasi vseh nekdanjih gozdov, ki sestavljajo razkrajajoča se šotišča in ki so na tem območju rasla v zadnjih tisočletjih. Če izsušena šotišča še zagorijo, se proces dodatno pospeši in okrepi.
Oglejte si infografiko o vplivih pridelave palmovega olja na okolje
EU v samem vrhu krivcev za "uvoženo deforestacijo"
Vsako leto na globalni ravni posekajo 10 milijonov hektarjev gozdov (ozemlje petih Slovenij), v tropskih regijah predvsem zaradi širjenja kmetijskih površin za pridelavo surovin, ki se izvažajo na mednarodne trge.
Za krčenje gozdov so zato odgovorne tako države proizvajalke kot uvoznice (t. i. uvožena deforestacija).
Evropska unija je ena od največjih uvoznic tropske deforestacije in izpustov, povezanih z njo. V letu 2017 je bila EU odgovorna za šestino deforestacije, povezane z mednarodno trgovino, pri čemer v EU živi manj kot 10 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Pred EU je le Kitajska (24 odstotkov), sledijo Indija (9 odstotkov), ZDA (7 odstotkov) in Japonska (5 odstotkov).
Med letoma 2005 in 2017 so bili med izdelki z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v EU soja, palmovo olje in goveje meso, lesni izdelki, kakav in kava.
Omenjenih šest surovin nosi krivdo za več kot 80 odstotkov tropske deforestacije. Na letni ravni je pridelava palmovega olja za uvoz v EU razlog za približno 70.000 hektarjev uničenih gozdov, kar pomeni, da je ena četrtina vse uvožene deforestacije v EU posledica pridelave palmovega olja.
Kršitve človekovih pravic
Nekatere certifikatne sheme naj bi poleg skrbi za okolje zagotavljale tudi spoštovanje človekovih in delavskih pravic.
Kljub temu opažamo, da je še vedno precej hudih kršitev.
Indonezijska organizacija Walhi je v svojem letošnjem poročilu opozorila, da so kršitve najbolj pogoste v povezavi s širjenjem nasadov na območja, kjer živijo skupnosti, z izkoriščanjem migrantskih delavcev in s škodo, ki je povzročena zdravju in pitni vodi.
Ali je palmovo olje lahko trajnostno?
Svetovna trgovina s palmovim oljem naj bi se do leta 2026 povečala za pet odstotkov. Oljne palme bi lahko sicer vedno gojili trajnostno, a to glede na povpraševanje in rast trgovine s palmovim oljem danes ni več mogoče.
Oznake, kot je RSPO (Roundtable on Sustainable Palm Oil), ki naj bi zagotavljale, da je palmovo olje trajnostno, že lahko zasledimo na izdelkih. Žal je sistem preverjanja in označevanja netransparenten in omogoča veliko zlorab.
Bolj okolju prijazno naj bi bilo palmovo olje z EU-certificirano oznako "ekološko" (zeleni list), a to še ne pomeni, da je takšno olje popolnoma trajnostno, saj ne vključuje človekovih pravic (npr. ravnanja z ljudmi in izkoriščanja delovne sile).
Ne nazadnje je monokulturna pridelava, čeprav ekološka, sama po sebi izredno problematična za okolje, saj zahteva velika območja za nasade posamezne rastline, plantaže pogosto nastajajo na površinah, kjer je prej rasel gozd.
Ker se zemlja hitro osiromaši, ji je treba bolj pogosto dovajati hranila, rastline pa so bolj dovzetne za napade škodljivcev.
Palmovo olje v naših rezervoarjih
V EU narašča tudi raba biogoriv, ki so v večji meri sestavljena iz rastlinskih olj. Proizvodnja biodizla temelji na uvoženih surovinah, največkrat na palmovem olju. Leta 2009 so za proizvodnjo biodizla porabili četrtino uvoženega palmovega olja, deset let pozneje pa je bila za avtomobile v EU namenjena že več kot polovica uvoza te surovine.
Proizvodnja biodizla temelji na uvoženih surovinah, največkrat na palmovem olju.
Deset let zgrešene politike EU na področju biogoriv je povzročilo uničenje gozda v velikosti Nizozemske. V tem obdobju je širjene nasadov oljnih palm v kar 45 odstotkih povzročilo deforestacijo.
Dizelsko gorivo iz palmovega olja bo sicer postopoma prepovedano, najpozneje do leta 2030.
Prenovljena Direktiva o obnovljivih virih energije (RED II) določa omejitve glede uporabe biogoriv iz živil in živinske krme in namesto tega daje prednost vključevanju naprednih goriv na trg EU.
To je korak v pravo smer, vendar se biogoriva še naprej uporabljajo in njihova uporaba se, kljub negativnim vplivom na okolje, podnebje in družbo, še vedno spodbuja.
Kako je označeno palmovo olje v kozmetičnih izdelkih?
Če lahko pri prehranskih izdelkih s seznama sestavin razmeroma preprosto razberemo, da vsebujejo palmovo olje, je pri kozmetiki zgodba malce bolj zapletena.
Različne količine palmovega olja najdemo v izdelkih za nego las ali kože, ličilih, dišavah, sredstvih za zaščito pred soncem, vlažilnih robčkih, zobnih pastah, milih in detergentih.
Kaj lahko storimo potrošniki?
Za bolj trajnostno življenje se je palmovemu olju najbolje popolnoma izogniti, in sicer z izbiro izdelkov, ki ga ne vsebujejo. Tudi tu pa je dobro upoštevati osnovna načela trajnostnega prehranjevanja in potrošnje.
Če ne potrebujete, ne kupite
Kupujte osnovne surovine in si obroke pripravite sami.
Čemu se lahko izognete?
Izogibajte se predelanim živilom in odvečni embalaži ter kupite samo toliko, kolikor potrebujete.
Na kaj bodite pozorni pri nakupu?
Pri nakupu bodite pozorni na zaupanja vredne certificirane oznake (npr. ekološko …).
Avtorji: Živa Kavka Gobbo, Nina Tome, Focus
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.