Otrok in igra v vodi

30. julij 2010

Najosnovnejša športna dejavnost v vodi je plavanje, ki ni samo zabavno in zdravo, ampak je včasih tudi življenjskega pomena. Učenje plavanja pa se ne začne šele na plavalnem tečaju s pridobivanjem tehnike, ampak že veliko prej, pravzaprav od prvih dni otrokovega življenja.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Čeprav se sliši nekoliko nenavadno, je res, da je lahko že od prvega kopanja v domači banjici odvisno, kako se bo razvijalo otrokovo "prijateljstvo" z vodo. Zato poskrbimo, da bo dojenčku v vodi vedno prijetno in da ga ne bo postalo vode strah. Dejstvo je namreč, da je strah pred vodo najpogostejši vzrok, da precejšnje število otrok po končani osnovni šoli še vedno ne zna plavati.

Voda, v kateri kopamo dojenčka, naj bo vedno primerno topla (37 stopinj Celzija). Zaradi občutka varnosti ga moramo v vodo položiti zavitega v plenico. Šele v vodi pustimo, da plenica zdrkne na dno kadi. Preden se lotimo umivanja, ga pustimo nekaj minut, da uživa v prijetno topli vodi. Zelo moramo paziti, da nam nikoli ne zdrkne pod vodo. To lahko povzroči hud strah pred vodo, ki se lahko vleče še leta.

Igra ob vodi – od šestih mesecev naprej*
Prilagajanje na vodo – od tretjega leta naprej*
Tečaj plavanja – ko je star pet let*

Tudi vadba v bazenu je za dojenčke primerna oblika spoznavanja z vodo. V zadnjih letih ponekod organizirajo vadbo v vodi že za malčke od četrtega meseca naprej. Taka vadba izjemno ugodno vpliva na otrokov intelektualni in gibalni razvoj ter preprečuje strah pred vodo.

Igra ob vodi – od šestih mesecev naprej*
Ko je malček nekoliko večji in zna že sedeti, se že lahko začne bolj samostojno igrati ob morju, v bazenu ali v kadi na balkonu ali na vrtu. Seveda moramo biti še vedno ob otroku in ga skrbno varovati, pustimo pa mu, da se z vodo sam igra. Ko sedi, naj mu voda sega približno do popka. In kar se zdi preprosta igra, je v resnici učenje in seznanjanje z lastnostmi vode.

Učenje skozi igro Igra je otrokova najljubša zabava in najučinkovitejši način učenja in spoznavanja. Če želimo, da se otrok nauči česa novega, si moramo samo izmisliti igrico s primerno vsebino in obliko, pa bomo uspešni. Tudi pri navajanju na vodo in učenju plavanja je tako. Seveda lahko otroku rečemo: "Potopi glavo in glej pod vodo, saj ni nič hudega!"… A veliko laže bomo ta cilj dosegli, če mu bomo rekli: "Igrajva se vohunske podmornice!" Pri igrah je najlepše, da si jih lahko vsakokrat sproti izmišljujemo in prirejamo potrebam. Vsakič nekaj novih igric in časa, pa bo naš otrok z lahkoto prestopil novo oviro.

Zato naj ima otrok na razpolago čim več predmetov in igračk z različnimi lastnostmi, s katerimi se bo igral v vodi. Ponudimo mu lončke iz raznovrstnih materialov, različne velikosti in oblike, da bo lahko vodo pretakal, ter prozorne plastenke (da bo voda v njih vidna) in različno velike in debele cevčice. Nepogrešljive so tudi ladjice iz plute, stiropora ali lesa. Dodajmo še kamenčke, frnikole in podobno, kar se potopi in s čemer lahko natovori svoje ladjice. "Igračke" postopoma zbiramo in dopolnjujemo, ko se nam utrne kakšna nova ideja.

Na začetku pojdimo z otrokom skupaj v vodo, da nas bo ves čas čutil ob sebi in se bo v našem objemu počuti varnega. Šele kasneje, ko se bo opogumil, se bo tudi sam odplazil na raziskovanje okolja. Če ga je vode strah, se z njim nežno in potrpežljivo igrajmo, da ga pomirimo in zadržimo v vodi. Nič ne delajmo na silo!

Prilagajanje na vodo – od tretjega leta naprej*
Ko je otrok star tri leta, lahko začnemo z različnimi igrami in dejavnostmi, katerih namen je prilagajanje na vodo. Pri tem moramo imeti v mislih nekaj ključnih ciljev.

Razvijanje občutka za upor vode
Pri doseganju tega cilja otroku pomagamo z nekaterimi učinkovitimi vajami oziroma igrami:

• "Rezanje in tlačenje vode" z dlanjo, krožničkom ali deščico. Pri tlačenju naj otrok postavi dlan pravokotno na vodo, pri rezanju pa tako, da z najožjim delom dlani "prereže" vodo. Tako bo občutil razliko v odporu vode pri obeh načinih drsenja dlani skozi vodo.
• "Kopljemo luknjo v vodo" - otrok naj tako hitro koplje z rokami po vodi, da naredi vodno vdolbino.
• Z rokami ali telesom naj potiska vodo k sebi ali od sebe, tako da se ustvarijo valovi. Potem na to poskusi še s kakšnim večjim ploščatim predmetom (veslom, plavalno desko…).
• Z otrokom brodimo po plitki vodi (najprej naj sega do gležnjev, potem pa do kolen in bokov), najprej počasi, potem hitro. Lahko se tudi lovimo.
• Otrok se uleže na desko ali blazino in vesla kot pri kravlu.
• Otrok lahko v vodi posnema živali, športnike, čoln, vlak, avto …
• Otrok hodi po vodi in s trupom potiska po vodi različne plavajoče predmete. Če je otrok več in radi tekmujejo, lahko priredimo tudi tekmo v potiskanju predmetov.
• "Igrajmo se parnik": malček pred seboj vrti roke kot kolo na parniku, pri čemer ima dlani obrnjene proti sebi.

Potapljanje glave pod vodno gladino
Otrok se mora navaditi, da bo brez strahu in sam od sebe, ne da bi se držal za nos, potopil glavo pod vodo. Tudi otroci, ki imajo sicer radi vodo, imajo včasih težave s potapljanjem glave. Ves čas se moramo igraje in postopoma truditi, da bi bil otrok sproščen, da bi se znebil strahu in po svoji volji potopil glavo pod vodo. Nikoli mu ne smemo na silo potiskati glave pod vodo! Nekaj vaj in igric:

• V dlani naj zajame vodo in si "umiva" obraz.
• Z otrokom plešemo "ringaraja" tako, da vsakič ko počepnemo, tudi glavo potopimo vedno globlje. Najprej do brade, nato do nosu, ušes…
• "Hoja skozi tunel" - stojimo v razkoračeni stoji in otrok gre čepe skozi "most". Začnemo v plitki vodi, nato pa se pomikamo v globljo, tako da mora na koncu potopiti glavo.
• Pod vodo poslušamo zvoke: na morju lahko slišimo brnenje čolnov in druge zvoke, lahko pa jih sproščamo tudi sami. Pri tem sčasoma dosežemo, da se otrok potopi tako, da sega voda čez ušesi.
• Potopite se skupaj z otrokom in pod vodo lahko zapojete pesmico. Otrok pa poskuša uganiti, katero pesem pojete.
• V vodi, ki sega do pasu, dva odrasla primeta otroka vsak za eno roko, on pa se prekopicuje naprej in nazaj.
• Če je družba večja, se lahko v vodi igrate tudi različne skupinske igre. Na primer "mačke in miši" tako, da lahko otroci pobegnejo iz kroga samo pod rokami, ki so pod vodno gladino.
• Eden od staršev poklekne v plitko vodo in na gladini z rokami oblikuje obroč. Malček je "kenguru", ki pokuka iz tako narejene "vreče". Najprej vdihne, se potopi in "izplava" v obroču iz rok.
• Otroka navadimo, da vode na obrazu ne občuti kot nekaj neprijetnega. Pri igrah v vodi poskušajmo vztrajati, da se otrok ne bo držal za nos. Prav tako pa ga skušajmo navaditi, da ko si bo zmočil oči, si jih ne bo brisal z rokami ali si popravljal las. Če ne gre, otroka držimo za roke in gibalne naloge izvajamo skupaj z njim.

Gledanje pod vodo
Otrok se mora navaditi, da ima pod vodo odprte oči in opazuje dogajanje pod površino. Nekaj vaj, s katerimi bomo dosegli ta cilj:

• Otrok naj opazuje, kako smešni so pod vodo videti njegovi prsti na rokah ali nogah.
• Na dno kadi položimo dve lego kocki ali kakšna podobna manjša predmeta, otrok pa naj ju skuša sestaviti, pri čemer ima glavo pod vodo.
• "Potapljač išče zaklad": v vodo (in sicer v vedno globljo) mečemo različne težje predmete - "bisere", otrok pa jih mora pobirati. Če hoče z dna pobrati predmet, mora imeti glavo pod vodno gladino in gledati pod vodo.
• Pod vodo se pozdravljamo - pri rokovanju mora otrok pod vodo pogledati, kje je naša roka.
• Na dno položimo predmet. Malček naj ga najprej opazuje iznad vode, nato pa naj še potopi glavo in pogleda pod vodo. Kakšno razliko opazi?
• Postavimo se nasproti otroka in skupaj z njim počepnemo, tako da so glave pod vodo. Potem se drugemu pačimo in smejimo.
• "Mahanje pod vodo". Otrok opazuje, ali smo mu pomahali z eno ali z obema rokama.
• Na vodno gladino postavimo plavajočo igračko ali obroč. Otrok se potopi pred igračko in jo poskuša z glavo odbiti v zrak. Nato skuša od spodaj izplavati z glavo skozi obroč, ki leži na vodi.

Pravilno dihanje
Otroka je treba tudi navaditi, da izdihuje zrak v vodo skozi usta in nos. Končni cilj je, da se otrok navadi vdihniti zunaj vode in izdihniti v njej.

• Na gladini je lažja plavajoča igračka in s pihanjem tik nad gladino naj jo otrok potiska naprej.
• Otrok naj v dlan zajame vodo, potopi vanjo usta in jo izpiha.
• Kratko, hitro naj vdihne in počasi, skozi usta in nos dolgo izdihuje v vodo, da čim dlje ustvarja mehurčke.
• "Igramo se račke": z otrokom v počepu hodimo po plitvi vodi in vsake toliko časa potopimo glavo. Med tem, ko je glava v vodi, račke ustvarjajo mehurčke.
• Držimo se za roke, počepnemo v vodo in opazujemo, kdo bo lahko pod vodo dlje časa spuščal mehurčke.
• Z otrokom poskusimo ustvarjati mehurčke najprej čim dlje čas, potem pa čim večje.
• Če je otrok več, se lahko z njimi igramo »ne dotakni se balona«. Primemo se za roke, tako da sklenemo krog. Na sredino postavimo balon, ki se ga ne sme nihče dotakniti. Zato ga vsi poskušajo odpihniti stran od sebe h komu drugemu.
• Pokažimo otroku, da ko ima glavo pod vodo, zrak izdihuje ali zadržuje, ko pa ima glavo zunaj nje, ga vdihuje.
• Lovimo enak ritem. Z otrokom poskušamo istočasno v ritmu zrak nad vodo vdihniti in pod vodo izdihniti.

Plovnost
Otrok mora spoznati občutek plovnosti oziroma začutiti, da ga voda obdrži na površini. Nekaj predlogov, kako mu lahko pri tem pomagamo:

• Pokažimo otroku, da je zrak je lažji od vode. Poveznimo prazen kozarec in ga potopimo tako, da je v njem še mehur zraka. Spustimo ga ven in opazujemo, kako se dviguje iz vode. Razložimo otroku, da je tudi on lažji od vode in se igrajmo mehurčke. Vdihnemo, se potopimo in počakamo, da nas voda prinese na površje. S počasnim izdihovanjem skozi nos in usta naj se otrok počasi potaplja do dna. Pri tem naj si pomaga tudi z rokami toliko časa, dokler se ne usede na dno. Nato naj se odrine navzgor na površino.
• Otrok naj se poskuša kot morska zvezda uleči na dno.
• "Krokodil" - v zelo nizki vodi se otroci plazijo po dnu, tako da hodijo po rokah in vlečejo noge za sabo.
• V vodi, ki sega do pasu, naj se otrok uleže na "posteljo" tako, da globoko vdihne, položi roke sproščeno na gladino vode in nagne telo nazaj toliko, da je glava na površini. Nato se samo še nekoliko odrine z nogami in se z razširjenimi nogami in rokami uleže na vodo. V začetku mu pomagajmo tako, da mu položimo roko pod hrbet, potem pa ga pustimo, da naredi vse sam. Enako ponovimo z gibanjem naprej, da konča v prsnem položaju, z glavo v vodi.
• Če nas je več, se lahko igramo "vrtiljak". Držimo se za roke v krogu in vsak drugi se uleže v vodi na hrbet. Tisti, ki stojijo, zavrtijo "vrtiljak".
• Ko otrok že zna ležati na vodi, naj se poskuša kot morska vidra obračati iz hrbta na trebuh in nazaj. Plavanje zahteva, da je telo v vodoravnem položaju. Zato je treba otroka naučiti lebdenja na vodi in ga navaditi, da napolni pljuča z zrakom (od tega je tudi odvisno lebdenje).

Drsenje po vodi
Otroka moramo na koncu tudi naučiti drseti po vodi. Pomagamo si z naslednjimi vajami oziroma igricami:

• Otrok naj počepne za blazino (ali plavalno desko) tako, da mu voda sega do vratu. Prime naj se za zadnji rob blazine in med tem, ko ga vlečemo, se počasi uleže na vodo in drsi za blazino. Tako bo dobil občutek za drsenje po vodi. Poskusimo tudi tako, da leži na hrbtu.
• "Gliser": otroka primemo za roke in ga vlečemo za seboj tako, da leži najprej na hrbtu, potem na trebuhu. Sprva hodimo, kasneje pa tečemo.
• Neka časa ga vlečemo, nato izpustimo, da zaradi vztrajnosti drsi še naprej.
• Odriv od stene (skale, naših nog…) v prsnem oziroma hrbtnem položaju – otrok naj globoko vdihne, potopi glavo, stegne roke naprej in se z eno nogo odrine. Stegnjen naj drsi, dokler mu ne zmanjka zraka ali se ne ustavi.
• Otrok je obrnjen je proti nam, počepne, nasloni stopala na naše noge in se v hrbtnem položaju, z rokami ob telesu, odrine nazaj, da drsi po vodi. Pri teh vajah naj malček poskusi drseti kot čolniček v mirnem morju (naj ne skače, ampak drsi).
• "Delfinček" - v vodi, ki sega do pasu, naj otrok dvigne roke in se z nogami odrine tako, da se vrže na prsi in z glavo v vodi zdrsi po vodi kot delfin.
• Otrok leži v vodi na trebuhu in medtem, ko ga vlečemo, naj potopi glavo in opazuje dno.
• Postavimo se kak meter in pol od malčka. Globoko naj vdihne, se odrine od tal (roba bazena, pomola ali kake druge opore), potopi glavo, stegne roke naprej in tako stegnjen zdrsi po vodi do nas. Povečujmo razdaljo.
• Priporočam, da otrokom, ki imajo težave s plovnostjo, pomagamo pri drsenju s plavalnimi pripomočki (najprimernejši so plavalna deska, pas in plovna žoga), ki povečajo plovnost, predvsem pa jim pomagajo pri samozaupanju v drsenje.

Da je otrok prilagojen na vodo, pomeni 

• da ima občutek za odpor vode,
• da si upa potopiti glavo pod vodo,
• da lahko pod vodo gleda,
• da izdihuje zrak skozi usta in nos,
• da pozna občutek plovnosti in da ve, da je ploven,
• da lahko drsi po vodi,
• da ima vodo rad in da si želi naučiti plavati.

Tečaj plavanja – ko je star pet let*
Šele takrat, ko ima otrok vodo rad in si želi naučiti plavati, je čas za učenje tehnike plavanja. Svetujemo, da otroka vpišete v organiziran tečaj plavanja, ki je najučinkovitejši in najboljši način, da se nauči pravilne tehnike plavanja.

Otrok bo v družbi vrstnikov in skozi igro z lahkoto pridobil potrebno znanje. Napredoval bo veliko hitreje bo, kot bi sam, saj ne bo želel zaostajati za prijatelji, pa tudi spodbujali ga bodo. Plavanja naj ga nauči usposobljen učitelj. Pogosto se namreč zgodi, da se otrok sam nauči napačne tehnike, kar mu lahko zelo škoduje pri kasnejšem učenju plavanja. Veliko laže se je namreč naučiti določenega gibanja brez predznanja kot popravljati že priučene napake.

* Zapisana starost otroka je le približna, saj se otroci zelo različno razvijajo!

Varnost ob vodi Otrok se lahko do četrtega leta utopi v nekaj sekundah in v vodi, ki je globoka le nekaj centimetrov. Pri tem ne kliče na pomoč in ne dela nobenega hrupa. Zato ga ne smemo nikoli niti za trenutek pustiti samega v vodi! Majhnega otroka in neplavalca mora vedno varovati odrasla oseba. Otroci se radi vživijo v igro in pozabijo na vse. Zato otroka ob vodi ne prepuščajmo varstvu drugih otrok. Tudi starejši in plavanja vešči otroci se lahko utopijo, če precenjujejo svoje sposobnosti. Zato otroku ne dovolimo plavanja po nenadzorovanih vodah, kot so kanali, ribniki, tolmuni ali reke (pregloboka ali deroča voda, vrtinci, kalna voda…). Ne bo odveč, če se udeležimo tečaja prve pomoči, ki jih organizira Rdeči križ in se naučimo postopka oživljanja, saj lahko s tem rešimo življenje. Predvsem pa je treba otroke sproti in stalno seznanjati s pravili varnega plavanja in varnimi skoki v vodo.