Onesnažen zrak - prezrta grožnja našemu zdravju

2. oktober 2025

Dejstvo, da je vdihavanje onesnaženega zraka zdravju izredno škodljivo in ne zgolj neprijetno, še vedno ni splošno sprejeto na enaki ravni, kot je na primer škodljivost kajenja. A znanost je jasna: po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je onesnažen zrak vodilni okoljski dejavnik tveganja za zdravje, ki vsako leto prispeva k približno 6,4 milijona prezgodnjim smrtim po svetu.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zrak onesnažujemo predvsem sami. Glavni viri so promet, ogrevanje gospodinjstev, industrija in proizvodnja energije, kmetijstvo, sežiganje odpadkov. V zrak se sproščajo delci (PM2,5, PM₁₀), dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO₂) in druge škodljive snovi. Naravni viri, kot so puščavski pesek in gozdni požari, pa so intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb (dezertifikacija, suše). 

Zdravstvene posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku so nesporne, vendar niso vsi enako prizadeti. Najbolj ogroženi so otroci, nosečnice, starejši, kronični bolniki in socialno najbolj ranljivi.

Delci: tihi ubijalci

V Sloveniji si težko predstavljamo zimo brez prasketanja ognja in vonja po dimu. Za mnoge kurjenje lesa pomeni toplino doma, občutek varnosti in celo povezanosti z naravo. Popolnoma razumljivo je, da se ljudje odločajo za ogrevanje z drvmi, še posebej, če imajo lasten gozd in dostop do lastne surovine.

Toda prav ogrevanje z lesno biomaso je eden največjih virov onesnaženja zraka v precejšnem delu naše države.

Kateri delci so med najnevarnejšimi?

Ko govorimo o onesnaženem zraku, imamo v mislih snovi, ki so tam v prevelikih koncentracijah in škodijo zdravju. Med najnevarnejšimi so delci PM10 (delci s premerom manj kot 10 mikrometrov) in PM2,5 (še manjši delci, s premerom manj kot 2,5 mikrometra), ki nastajajo pri zgorevanju trdnih, tekočih in plinastih goriv, tudi lesne biomase.

Gre za izjemno majhne delce, ki ostanejo dolgo v zraku, z vdihom pa prodrejo globoko v pljuča, v pljučne mešičke. A ne ostanejo le v dihalih – najdrobnejši lahko prehajajo v krvni obtok in se nalagajo v srcu, jetrih, možganih, živčevju in drugih tkivih, kjer povzročajo vnetja in resne zdravstvene zaplete.

Ti vključujejo astmo, bronhitis, bolezni srca in ožilja, celo demenco in Parkinsonovo bolezen.

Dolgotrajna izpostavljenost je povezana tudi s sladkorno boleznijo tipa 2 in zmanjšano plodnostjo. Delci so dokazano škodljivi za zdravje ljudi, lahko pa so tudi rakotvorni.

Opozorila WHO

Varne meje koncentracij za delce ni. Vsaka količina škodi. Po uradnih podatkih onesnažen zrak v Sloveniji vsako leto povzroči od 1200 do 1500 prezgodnjih smrti – več kot desetkrat več, kot se vsako leto izgubi življenj v prometnih nesrečah.

Posebej kritični so zimski meseci, ko zaradi temperaturnih inverzij zrak v dolinah in kotlinah ostaja ujet pri tleh in se ne meša in ne sčisti. Takrat so koncentracije delcev velike več dni zapored in dosežejo zdravju zelo nevarne ravni. 

Vir onesnaženja: peči na drva

Raziskave kažejo, da javnost kurjenje lesa pogosto dojema kot zanemarljiv vir onesnaženja zraka, kljub njegovemu pomembnemu prispevku k izpustom škodljivih snovi. Mediji poročajo o slabi kakovosti zraka, redkeje pa o tem, da jo povzroča prav kurjenje lesa. Tako ostaja vtis, da je ta vir naraven in zato tudi neproblematičen.

A pri nas največ onesnaženja prihaja prav iz individualnih kurišč. Veliko gospodinjstev še vedno uporablja pogosto več kot 20 let stare peči. Te naprave so tehnično zastarele, slabo vzdrževane in pogosto nepravilno nameščene, k poslabšanju stanja pa prispevajo tudi slabe prakse kurjenja v teh napravah.

Celovitega pregleda nad vrstami in tehničnim stanjem peči v uporabi ni

Z uvedbo tržnega sistema dimnikarskih storitev leta 2017 je bil opuščen sistematičen nadzor nad načini ogrevanja in stanjem kurilnih naprav. Posledično danes nimamo celovitega pregleda nad vrstami in tehničnim stanjem peči v uporabi.

Problematična je tudi kakovost goriva 

Poleg tehničnega stanja naprav je problematična tudi kakovost goriva – pogosto se uporablja vlažen ali neprimeren les, v nekaterih primerih celo odpadki. Slabo zgorevanje povzroča izpuste saj, črnega ogljika in drugih strupenih snovi, med njimi benzo(a)pirena, ki je znana in zelo učinkovita rakotvorna spojina. 

Prebivalci zunaj mest pogosto sploh nimajo podatkov o kakovosti zraka 

Že ena sama zastarela ali slabo vzdrževana peč lahko opazno poslabša kakovost zraka v celotni soseski ali vasi. Peči na drva so še vedno najpogostejši vir ogrevanja predvsem na podeželju.

Težava je, da se kakovost zraka sistematično meri predvsem v mestih, zato prebivalci zunaj mest pogosto sploh nimajo podatkov o tem, kakšen zrak dihajo in v kolikšni meri so dejansko izpostavljeni onesnaženemu zraku.

Nova peč ni čudežna rešitev

Sodobne kurilne naprave so učinkovitejše in imajo manjše izpuste, zato Eko sklad ponuja subvencije za zamenjavo. Toda menjava peči sama po sebi ni dovolj. Ključno je, da je peč pravilno nameščena, redno vzdrževana, da se kuri izključno suh in kakovosten les ter da uporabniki upoštevajo pravila pravilnega kurjenja. 

Zgolj s spremembo navad in nadaljnjo uporabo zastarele tehnike se stanje ne more bistveno izboljšati. Rešitev je kombinacija sprememb navad ob hkratni uporabi novejše tehnologije.

Torej, stare peči na lesno biomaso je treba zamenjati z novejšimi (na podpih, z regulacijo gorenja z lambda sondo in obvezno uporabo zalogovnika) ali s kondenzacijskimi plinskimi pečmi ali toplotnimi črpalkami. 

Reden obisk dimnikarja bi bila dobra rešitev

V teoriji bi bil reden obisk dimnikarja dobra rešitev, a v praksi sistem ne deluje. Dimnikarji delujejo na prostem trgu, nadzorne moči pa so omejene. Če ugotovijo nepravilnosti, postopek pogosto obstane pri inšpekciji, hkrati pa dimnikarji tvegajo izgubo strank, če so preveč strogi.

Liberalizacija dimnikarskih storitev je bila, kot kaže praksa, huda napaka, ki jo plačujemo z lastnim zdravjem. Odgovornosti pa seveda ne moremo prelagati na dimnikarje – za izbiro in naročilo dimnikarskih storitev je odgovoren uporabnik. Ta se mora zavedati odgovornosti za požarno varnost, zdravje in varovanje okolja. Zavest na tem področju je sicer na zelo nizki ravni. 

Drva - najdostopnejši in najcenejši vir ogrevanja, pogosto celo edina realna možnost

Za številna gospodinjstva so drva najdostopnejši in najcenejši vir ogrevanja, pogosto celo edina realna možnost. Potrebne so ciljno usmerjene spodbude: finančna pomoč za menjavo naprav, dostop do suhega lesa, energetske prenove stavb ter socialne podpore za najbolj ranljive. In kaj sploh smemo kuriti?

Pravilo je preprosto: samo naraven, suh in neobdelan les. 

 

 

Toplina doma ne bi smela biti povezana s povzročanjem tveganja za zdravje in okolje. Rešitve pa ne bo prinesla ena sama poteza – potrebna je kombinacija boljše tehnologije, sistemskega nadzora in jasne komunikacije, predvsem pa sprememb zakonodaje, ki bodo vplivale na spremembe sistema in navad na družbeni ravni. 

Avtorica: Nina Tome, okoljska organizacija Focus