Oblačila z sijajem: so bleščice vredne svojega blišča?
21. november 2024
Bleščeča oblačila so postala prava ikona decembrskih zabav, tudi otroških in drugih slovesnih dogodkov. A za temi drobnimi svetlečimi koščki se skriva več kot le učinek glamurja in občutek razkošja.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Eden glavnih virov onesnaževanja z mikroplastiko je tekstil. Mikrovlakna, ki se v okolje sproščajo med proizvodnjo, pranjem, nošenjem in odlaganjem tekstila, lahko najdemo skoraj povsod.
Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave približno 35 odstotkov mikroplastike, ki se sprosti v oceane po vsem svetu, izvira iz pranja sintetičnega tekstila, po ocenah Programa Združenih narodov za okolje pa približno 16 odstotkov.
V Evropi naj bi se v površinske vode sprostilo kar 13.000 ton tekstilnih mikrovlaken na leto, kar je približno 25 gramov na osebo.
K problematiki močno prispeva tudi trend hitre mode, saj ta oblačila vsebujejo velik delež sintetičnih vlaken, hitro se obrabijo, pogosto se uporabljajo le kratek čas in tako kmalu postanejo odpadek.
Tekstil je hkrati vir drugih oblik mikroplastike, ki izvira iz različnih vrst materialov ali dodatkov, uporabljenih v oblačilih in tekstilnih izdelkih, kot so potiski, premazi, gumbi in bleščice.
Ustavimo nevarne kemikalije!
Evropska zakonodaja ni dovolj dosledna pri omejevanju nevarnih kemikalij v vseh vrstah izdelkov. To se mora spremeniti. Podprite mednarodno kampanjo za zaostritev evropske zakonodaje na področju kemikalij.
So bleščice res mikroplastika?
Bleščice so edinstvena skupina mikroplastike. Vključujejo namreč pestro paleto oblik, barv in velikosti ter materialov s specifično kemijsko sestavo, namenjenih predvsem estetskemu učinku.
Izdelane so lahko iz različnih vrst plastike (PET, PMMA, PVC itd.), prekrite s kovinsko plastjo aluminija, titana, železa ali bizmuta.
Komercialno so na voljo bleščice v velikostih od 50 μm do 6 mm, kar ustreza dimenzijam mikroplastike (< 5 mm), in v različnih oblikah (okrogle, trikotne, v obliki src, zvezd ipd.), včasih tudi s številnimi zarezami.
Med proizvodnim postopkom jim lahko dodajo še holografske učinke ali barve, da končni izdelek dobi značilen bleščeč videz.
Bleščice so vse bolj razširjene
V preteklosti so bile bleščice izdelek ali dodatek, ki se je uporabljal občasno, ob posebnih priložnostih. Danes je moda ta trend prenesla v naše vsakdanje življenje in bleščice pogosto najdemo v kozmetiki, oblačilih, umetniških in obrtniških izdelkih, torbicah, čevljih in dekoracijah za dom.
Večji delci so lahko prišiti, pogosto so bleščice na oblačila in predmete pritrjene z lepilom, neposredno na telo jih nanesemo z dermalnim oljem, včasih pa so že vključene v sam izdelek.
Takšni izdelki so velikokrat namenjeni le za enkratno uporabo, na primer za ličenje za zabavo ali predstavo, nanos na nohte ali tematsko dekoracijo.
Kaj o bleščicah pravi zakonodaja?
Pred dobrim letom je Evropska komisija v okviru kemijske zakonodaje REACH sprejela Uredbo 2023/2055 o omejevanju sintetičnih polimernih mikrodelcev, bolj znano kot omejitev mikroplastike.
Uredba naslavlja biološko nerazgradljivo, netopno mikroplastiko, ki se namerno dodaja izdelkom ali se uporablja samostojno. Gre za obsežno omejitev, saj se ti delci, tudi bleščice, dodajajo v številne izdelke vsakodnevne uporabe. A prodaja bleščic se z zakonsko omejitvijo ni popolnoma ustavila, nanaša se le na nekatere vrste in načine njihove uporabe, odvisno od tega, iz česa so narejene, za kaj se uporabljajo, ali so v razsutem stanju ali »ujete« v izdelku. Poleg tega se lahko izdelki, ki so že na trgu (izdelki na policah ali v zalogah dobaviteljev), prodajajo do porabe zalog. Prepovedali so torej le bleščice iz nerazgradljive, netopne plastike.
Biološko razgradljive, topne, naravne ali anorganske bleščice ne štejejo za mikroplastiko, zato zanje omejitev ne velja in se lahko še naprej prodajajo. Za industrije, kot sta kozmetika in detergenti, veljajo tudi izjeme in prehodna obdobja za prilagoditev omejitvam.
Kako se bleščijo v okolju?
Do danes so bleščice našli v različnih okoljih, kar kaže na njihovo precejšnjo razširjenost. Razpršijo se po tleh, odtečejo v kanalizacijo, se širijo v vodnih okoljih in kopičijo.
Tudi množični dogodki, kot so festivali in protesti, pomembno prispevajo k lokalnemu onesnaževanju z bleščicami.
Pogosto so prisotne v odpadnih vodah
Študije kažejo, da so bleščice pogosto prisotne v odpadnih vodah in sedimentih vodnih ekosistemov. Na Norveškem so jih odkrili v polovici analiziranih vzorcev odpadnih voda čistilnih naprav, v Avstraliji pa predstavljajo kar 24 odstotkov vseh delcev oz. tretjo najbolj pogosto obliko mikroplastike v aktivnem blatu čistilnih naprav (za vlakni in fragmenti).
Odkrili so jih tudi v rekah, čeprav metode odkrivanja pogosto podcenjujejo njihovo prisotnost. Informacij o interakciji med organizmi in delci bleščic za zdaj še primanjkuje, a dosedanje študije kažejo, da lahko bleščice povzročijo enake negativne učinke v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih kot običajna mikroplastika.
Zaradi kompleksne sestave v primerjavi z običajnimi mikroplastičnimi delci pa so za oceno realnega vpliva nujne tudi študije vplivov drugih kemikalij iz bleščic (npr. barv in kovin) in njihovih kombiniranih vplivov na okolje.
Pri nakupu bleščic je potreben kritičen premislek
Izdelki z bleščicami so privlačni in prijetni na oko, ne pa tudi za naše okolje, zato je pri nakupu potreben kritičen premislek. Če se svetlikanju pri našem modnem slogu nikakor ne moremo upreti, takšna oblačila in dodatke nosimo večkrat in poskrbimo, da jih pravilno zavržemo.
Nepoškodovana oblačila lahko:
- podarimo v dobrodelne namene,
- jih odnesemo v trgovine z rabljenimi oblačili,
- odložimo v zbiralnike za tekstil.
Odpadni tekstil:
- oddamo v reciklažnih centrih, na zbirnih mestih
- ga sami predelamo v nove izdelke.
Med pranjem ne uporabljamo prevelike mehanske sile, ki dodatno pripomore k sproščanju bleščic in drugih mikrovlaken. Vsekakor ni vse zlato, kar se sveti.
Z izbiro oblačil iz druge roke (»second hand«) lahko ne le zmanjšamo vpliv na okolje, temveč tudi obogatimo svojo garderobo z edinstvenimi zgodbami – s spomini, ki imajo večjo vrednost kot lesk novih bleščic.
Besedilo: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja
Ustavimo nevarne kemikalije!
Evropska zakonodaja ni dovolj dosledna pri omejevanju nevarnih kemikalij v vseh vrstah izdelkov. To se mora spremeniti. Podprite mednarodno kampanjo za zaostritev evropske zakonodaje na področju kemikalij.
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.