Nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo - nazivna moč naprav v gospodinjstvu

4. januar 2024

V prvem prispevku o novem sistemu obračuna omrežnine za električno energijo smo omenili nazivno moč naprav. Tokrat podrobneje pojasnjujemo, kaj je nazivna moč in navajamo seznam pogosto uporabljenih elektronskih naprav v gospodinjstvu ter njihove nazivne moči.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Da ne bi presegli dogovorjene obračunske moči v določenem časovnem bloku, je treba sešte(va)ti nazivne moči naprav, ki jih želite uporabiti sočasno. Dogovorjena obračunska moč je namreč zgornja meja, ki je ne smete preseči, če nočete plačevati višje postavke za omrežnino.

Kaj je nazivna moč naprave?

Nazivna moč naprave predstavlja (delovno) moč, ki jo naprava potrebuje za svoje delovanje. Večja nazivna moč pomeni, da naprava za svoje delovanje potrebuje več električne energije.

Proizvajalci elektronskih naprav jo poimenujejo tudi vhodna, pogonska ali nominalna moč. Izražena je v vatih (W) oziroma v kilovatih (kW), kjer je 1000 W enako 1 kW.

Primer:

• Led sijalka: 11 W = 0,011 kW
• Klimatska naprava: 2500 W = 2,5 kW

Seštevek nazivnih moči naprav, ki jih boste uporabljali sočasno (!), po novem sistemu obračuna omrežnine za električno energijo ne bo smel presegati dogovorjene obračunske moči v posameznem časovnem bloku.

Opozarjamo, da se dogovorjene obračunske moči v posameznih časovnih blokih lahko razlikujejo. To pomeni, da boste v časovnem bloku z višjo dogovorjeno obračunsko močjo lahko priklopili več naprav hkrati kot v časovnem bloku z nižjo dogovorjeno obračunsko močjo, ne da bi za to plačali višjo postavko za omrežnino.

V primeru, da boste dogovorjeno obračunsko moč presegli, boste namreč po letu 2026 (če boste dogovorjeno obračunsko moč spremenili, pa že prej) plačali višjo – kazensko – postavko. 

Kako preverim nazivno moč naprav?

Vsaka naprava ima svojo nazivno moč. Izmeri jo proizvajalec in jo zapiše na nalepko na napravi, na energijsko nalepko in/ali v tehnično dokumentacijo. Iste naprave (na primer pralni stroji) imajo različne nazivne moči, odvisno od proizvajalca in modela.

Pri primerljivih napravah, na primer pri enako velikih hladilnikih, so nazivne moči lahko različne, načeloma pa bo primerljiva naprava v višjem energijskem razredu (energijska nalepka) imela nižjo nazivno moč in bo posledično porabila manj električne energije.

Pri elektronskih napravah podatek o nazivni moči najdete na energijski nalepki, čeprav pri naključnem pregledu v spletnih trgovinah ta podatek ni bil vedno na voljo.

Nazivno moč naprav preverite na sami napravi ali na spletu za točno določen model.

Za osnovno orientacijo navajamo okvirne nazivne moči elektronskih naprav, ki jih pogosto uporabljamo v gospodinjstvu.

Naprava	Nazivna moč
Klasična sijalka	40–100 W (0,04–0,1 kW)
Sijalka LED	5–20 W (0,005–0,02 kW)
Televizija	30–200 W (0,03–0,2 kW), v stanju pripravljenosti okrog 0,5 W
Namizni računalnik	30–800 W (0,03–0,8 kW)
Prenosnik	30–100 W (0,03–0,1 kW)
Hladilnik	100–500 W (0,1–0,5 kW)
Kuhalna plošča (indukcija)	2500–11.000 W (2,5–11 kW)
Pečica	1000–3600 W (1–3,6 kW)
Mikrovalovna pečica	600–1500 W (0,6–1,5 kW)
Pralni stroj	800–2500 W (0,8–2,5 kW)
Sušilni stroj	500–2500 W (0,5–2,5 kW)
Sušilec za lase	500–2500 W (0,5–2,5 kW)
Bojler	1000–3000 W (1–3 kW)
Sesalnik	500–1500 W (0,5–1,5 kW)
Klimatska naprava	1200–10.000 W (1,2–10 kW)
IR-panel	200–2000 W (0,2–2 kW)
Toplotna črpalka	2000–15.000 W (2–15 kW)
Polnilnice za električne avtomobile, odvisno od tipa	2300–11.000 W (2,3–11 kW)

A ni nujno, da naprava ves čas deluje z navedeno nazivno močjo. Primer je pralni stroj, ki na začetku deluje z večjo močjo (in pri tem porabi več energije), da segreje vodo, pozneje pa z manjšo.

Zagotovo se boste višjim postavkam za omrežnino izognili le, če boste upoštevali navedene nazivne moči, torej zgornjo mejo. Svetujemo, da na portalu Moj elektro spremljate svojo porabo električne energije, hkrati pa si beležite tudi električne porabnike v opazovanih časovnih blokih. 

Kako izračunamo porabo električne energije?

Za izračun porabljene električne energije potrebujemo podatek o nazivni moči naprave, ki ga pomnožimo z urami delovanja. Tako dobimo kilovatne ure (kWh), ki jih za izračun stroška pomnožimo s ceno električne energije oz. skupno ceno, ki vključuje tudi omrežnino, prispevke in davke.

Led sijalka	Klimatska naprava
Nazivna moč: 11 W = 0,011 kW	Nazivna moč: 2500 W = 2,5 kW
Sijalko imamo prižgano 4 ure -> 0,011 W x 4 h = 0,044 kWh	Klimatsko napravo imamo prižgano štiri ure -> 2,5 kW x 4 h = 10 kWh *
Sijalka tako v štirih urah porabi 0,044 kWh, klimatska naprava pa 10 kWh.
* To velja v primeru, da klimatska naprava deluje 4 ure s polno močjo (npr. v hudi vročini na najnižji možni temperaturi) ali če gre za staro napravo. Skoraj vse klimatske naprave so namreč danes inverterske in na začetku morda zaženejo s polno močjo, vendar se potem moč hitro zmanjša in delujejo tudi samo z 0,5 kW do 1 kW. Je pa izredno pomembno za razumevanje, da naprava pri delovanju s polno močjo naredi "špico" na začetku in lahko zaradi nje presežemo dogovorjeno moč.

Avtorici: Alina Meško in Barbara Primc