Negativni učinki interneta na otroke: kako dobro jih zares razumemo?

20. februar 2025

Naši otroci odraščajo z internetom. Med spletnimi poslovnimi modeli, ki povzročajo negativne učinke zanje, so tudi takšni, ki temeljijo na nepoštenih poslovnih praksah ali za svoje cilje izkoriščajo spletno nasilje. Kakšne so razsežnosti teh negativnih pojavov, ko gre za otroke, in kakšnih rešitev si želimo potrošniške organizacije?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

To, da se otroci na internetu znajdejo bolje od odraslih, je mit. V resnici niso dobro poučeni o učinkih rabe interneta. Dodatna težava zanje je, da smo odrasli »žrtve« istih algoritmov kot oni in tudi sami pogosto ne razumemo, »kaj se v resnici skriva zadaj.«

Kako dobro poznamo učinke algoritmov? Se vam je na primer že zgodilo, da je Facebook preplavil vaš vir novic z videi lažnih »rešiteljev« psov in mačk?

Kaj na internetu najbolj odločilno vpliva na potrošnike?

• spletne platforme in mediji s svojimi izbori vsebin in pristopi k za nas pomembnim temam, s komentarji pod vsebinami in ocenami izdelkov in storitev,
• iskalniki s svojim procesiranjem podatkov o naših preteklih izbirah in prilagajanjem naših prihodnjih rezultatov iskanj,
• aplikacije s svojo logiko »skrolanja,« ki se mu je tako težko upreti, 
• družbena omrežja, s svojimi mehanizmi črpanja naših osebnih podatkov, ki nam prikazujejo predvsem tiste vsebine, na katere se najbolj odzivamo (Ste že slišali za učinek »zajčje luknje«?), 
• vsi mogoči akterji, ki izkoriščajo te in druge mehanizme, da bi nas prepričali v vse tisto, kar je v njihovem interesu.

Internet je ključen del naših življenj. Zato je za nas ključnega pomena, da razumemo njegove učinke in ravnamo v skladu s tem.

Raziskave Safe.si: starši podcenjujejo dejanska tveganja za otroke

Izsledki več raziskav, ki jih je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede v Ljubljani v okviru programa Safe.si, kažejo na zanimiv trend, in sicer, da se starši tveganj in negativnih pojavov sicer zavedajo, a močno podcenjujejo njihovo razširjenost in vpliv na otroke.

Starši v neprimerljivo manjših deležih kot njihovi otroci navajajo, da je bil otrok izpostavljen določenemu tveganju na spletu.

Vse več staršev navaja prekomerno uporabo interneta in družbenih omrežij pri otrocih. Obenem pa vse manj staršev postavlja otrokom pravila glede njihove uporabe.

Preberite več na spletni strani Safe.si.

Nekaj zanimivih ugotovitev iz raziskav Safe.si

Le 2 % staršev ocenjuje, da njihov otrok želi lepotni poseg zaradi zgledov na spletu. Medtem 25 % najstnic do 13 let v osnovni šoli in 33 % najstnic do 18 let v srednji šoli razmišlja o plastični operaciji, da bi izboljšale svoj videz.

Do 10% staršev navaja, da je njihov otrok že bil žrtev ali povzročitelj nasilja na spletu. Medtem so deleži spletnega nasilja trikrat do 24-krat višji.

Le 1 % staršev najstnikov v osnovni šoli (13-15 let) navaja, da je bil njihov otrok žrtev izdelave lažnega spletnega profila. Medtem je 11 % otrok v tej starostni skupini poročalo, da je bil v njihovem imenu ustvarjen lažni profil.

Kar 60 % staršev sicer skrbi, da bo njihov otrok postal žrtev spolnega napeljevanja otrok prek spleta (grooming), vendar pa njihova zaskrbljenost upada s starostjo otrok, čeprav so v raziskavi navedena tveganja bolj verjetna pri starejših kot pri najmlajših otrocih.

Več tovrstnih primerov najdete v infografiki Safe.si (PDF)

Vrste tveganj, ki so jim izpostavljeni otroci v digitalnem okolju

Kategorije tveganj

Vsebinska tveganja	Vedenjska tveganja	Tvegani stiki	Potrošniška tveganja
Sovražna vsebina	Sovražno vedenje	Sovražni stiki	Marketinško povzročena tveganja
Škodljiva vsebina	Škodljivo vedenje	Škodljivi stiki	Tveganja komercialnega profiliranja
Nezakonita vsebina	Nezakonito vedenje	Nezakoniti stiki	Finančna tveganja
Dezinformacije	Problematično uporabniško vedenje	Drugi problematični stiki	Varnostna tveganja

Navzkrižna tveganja (zajemajo vse kategorije tveganj hkrati)

• Tveganja za zasebnost: na ravneh medosebnih stikov, ustanov in komercialnih dejavnosti.
• Tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije: npr. umetna inteligenca, internet stvari, napovedovalna analitika, biometrika.
• Tveganja za zdravje in dobro počutje.

Vir: tipologija tveganj OECD, revidirana različica iz leta 2021

Nekaj možnih rešitev za omejitev komercialnega izkoriščanja otrok na internetu

Naši kolegi iz norveške potrošniške organizacije Forbrukerrådet se že leta poglobljeno posvečajo nepoštenim poslovnim praksam na internetu. Njihovo poročilo o komercialnem izkoriščanju otrok in mladostnikov na internetu (november 2024) izpostavlja različne škodljive učinke na otroke in na odločevalce naslavlja konkretne predloge za politične, zakonodajne in tehnične rešitve.

Zato predlagajo vzpostavitev učinkovite regulacije, ki naj prisili tehnološka podjetja, da sprejmejo odgovornost. V nadaljevanju povzemamo le nekaj izbranih poudarkov iz njihovega poročila.

Poročilo o komercialnem izkoriščanju otrok in mladostnikov na spletu (Forbrukerrådet, november 2024, PDF, angleški jezik)

Starostne omejitve za dostop do določenih vsebin

Starostne omejitve na družbenih omrežjih poljubno določajo njihovi lastniki. Zakonskih standardov trenutno ni. Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR) sicer kot spodnjo mejo za privolitev v obdelavo osebnih podatkov določa starost 13 do 16 let, a se to nanaša zgolj na mehanizem privolitve.

Starši in skrbniki pogosto dovolijo uporabo družbenih omrežij in drugih platform tudi mlajšim otrokom, saj se bojijo, da njihov otrok ne bi bil socialno izključen. Temu sledijo tudi nekatere šole, ki otroke že zgodaj vključujejo v lastne skupine na družbenih omrežjih.

Možne rešitve

Vlade bi morale državljane opremiti s smiselnimi starostnimi mejami in jasnimi smernicami. Ni realno pričakovati, da bodo starši za svojo družino sami znali opraviti strokovno oceno tveganj. 

Medtem bi morale vlade platformam predpisati razvoj rešitev za omejen dostop, npr. izklop določenih funkcionalnosti in vsebin v primeru, da je njihov uporabnik otrok.

Oglaševanje in varovanje duševnega zdravja otrok

Spletno trženje izdelkov, ki vplivajo na zdravje otrok (npr. nezdrava hrana, alkohol, igre na srečo itd.) lahko škoduje tudi njihovemu duševnemu zdravju. Enako velja za nezdrave stopnje uporabe digitalnih iger ali družbenih omrežij.

Platforme ob tem profilirajo otroke in njihove osebne profile uporabljajo za komercialne namene. Tako zbrane informacije so lahko na voljo posrednikom podatkov in drugim akterjem. V praksi je nemogoče vedeti, kdo vse ima dostop do njih in na kakšne načine vse jih lahko zlorabi.

Možne rešitve

Strožja zakonodaja s prepovedjo nekaterih vrst oglaševanja za otroke in mladostnike ter profiliranja otrok. Ko gre za otroke, bi bilo treba omejiti ali prepovedati tudi mehanizme, ki povzročajo zasvojenost ter zavajajoče oblikovalske rešitve.

Spletno nasilje med vrstniki in neželeni stiki

Čeprav nasilje in pritiski med vrstniki, pa tudi stiki otrok z neznanci niso omejeni na internet, so družbena omrežja omogočila nove oblike teh dveh negativnih pojavov ter jima zagotovila tudi bistveno večji doseg.

Nove možnosti za spletno nasilje omogoča že njihova oblikovna zasnova z elementi, kot so (ne)všečki, samouničevalne vsebine in izginjajoča sporočila. Ti elementi so tesno povezani s poslovnimi modeli platform. 

Spletno nasilje – možne rešitve

Platforme bi zgoraj navedene elemente lahko omejile ali izklopile v primerih, ko so uporabniki otroci.

Neželeni stiki otrok z neznanci – možne rešitve

Spolno obarvane in druge neželene stike bi bilo mogoče omejiti z uvedbo funkcij, kot so npr. onemogočanje pošiljanja sporočil neznancev na profile, ki pripadajo otrokom in mladostnikom, onemogočanje priporočanja računov otrok neznancem ipd.

Kakšne bi bile lahko privzete nastavitve za otroke na spletnih platformah?

Kot med drugim predlagajo na Forbrukerrådet, bi bilo najbolj smiselno, da države od spletnih platform zahtevajo, naj razvijejo privzete nastavitve za zaščito otrok:

• filtre za varno iskanje, prilagojene starosti,
• zasebne spletne profile za otroke,
• zmanjšanje količine potisnih obvestil na najmanjšo možno mero,
• prepoved spremljanja vedenja otrok na spletu ali zunaj njega za komercialne namene,
• ukinitev personaliziranih priporočilnih algoritmov, ki temeljijo na nadzoru in profiliranju otrok (zakonsko podlago za omejitev daje že obstoječa Evropska uredba o varovanju osebnih podatkov – GDPR),
• umik funkcij, ki temeljijo na signalih družbene potrditve (gumbi za všečkanje / nevšečkanje).

Besedilo: Uroš Črnigoj