Ne lesna goriva, uporabniki so krivi za onesnažen zrak

7. marec 2023

Lesna biomasa je najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji. V zadnjih petih letih je raba lesnih goriv v gospodinjstvih upadla za 22 odstotkov, povpraševanje je ponovno naraslo pred začetkom zadnje kurilne sezone, saj so se številni v strahu pred visokimi cenami drugih energentov vrnili k ogrevanju z lesom.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

A drv ni mogoče zagotoviti z danes na jutri in marsikdo zdaj kuri premalo suha drva, po možnosti v zastareli peči, ki je v kurilnici ostala »za vsak primer«. Vlažen les in zastarela peč pa pomenita slabše zgorevanje, kar bistveno vpliva na kakovost zraka.

S tega stališča je lesna biomasa daleč od tega, da bi bila ogljično nevtralna, zato marsikdo meni, da njene rabe ne bi smeli ne podpirati ne spodbujati. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije pa poudarjajo, da je treba upoštevati več stvari.

Če elektrarna v EU za proizvodnjo elektrike uporablja lesne sekance, proizvedene v Južni Ameriki, seveda ne moremo govoriti o ogljično nevtralni oziroma zeleni elektriki.

Če pa lastnik gozda ogreva svoj dom z lesom iz gozda v neposredni bližini in mu je drevesa za posek odkazal revirni gozdar, drva, ki jih je ustrezno posušil in skladiščil, pa kuri v sodobni in učinkoviti kurilni napravi, je tudi ogrevanje z lesom okoljsko sprejemljivo.

Lesna goriva so z vidika onesnaževanja zraka problem, ki pa ga je mogoče s pravilnim ukrepanjem minimizirati.

Žal prizadevanja v tej smeri niso najučinkovitejša. Številni si kljub subvencijam Eko sklada ne morejo privoščiti zamenjave zastarele kurilne naprave, tudi ozaveščenost o nujnosti uporabe kakovostnih lesnih goriv je še vedno na nizki ravni – lesna goriva kot taka niso kriva za onesnažen zrak, krivi so uporabniki.

Priporočila NIJZ: priporočila ob povišanih koncentracijah delcev v zraku

Onesnaženost zraka z delci pomembno vpliva na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnemu prometu (kot enemu pomembnejših virov onesnaženosti zraka) in industrijskim virom pridružijo še neustrezna kurišča, v katerih se kurijo neustrezna lesna goriva.

Prašni delci niso edini problem, lesni dim namreč vsebuje tudi številne škodljive snovi, tudi več takšnih, ki veljajo za rakotvorne (dioksin, benzen). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so zato pripravili nekaj priporočil.

Kako ravnati ob povišanih koncentracijah? 

Redno spremljajmo obvestila in napovedi Agencije RS za okolje o kakovosti zraka.

Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najmanjša. Pri tem se izogibamo bližini prometnic in napornejšim fizičnim aktivnostim.

V vgrajenih prezračevalnih sistemih uporabljajmo za delce visoko učinkovite filtre HEPA.

Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati.

Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčno-žilni bolniki naj imajo pri roki zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

Več o tem na spletni strani Sektorja za okolje

Kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju onesnaženosti zraka z delci?

• Znižajmo temperaturo ogrevanja.
• Omejimo ali prenehajmo uporabljati kamine z odprtim kuriščem.
• Zamenjajmo trda goriva s čistejšimi viri.
• Uporabljajmo le kakovostne kurilne naprave z dobrim izkoristkom.
• Poskrbimo za redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav,
• Pri pečeh na tekoča in plinasta goriva že pred začetkom kurilne sezone poskrbimo za pravilno nastavitev gorilnikov.
• Upoštevajmo navodila za pravilno kurjenje lesa.
• Za kurjavo uporabljajmo le zračno suh in neobdelan les, ne odpadkov (npr. plastike, gume, pobarvanega, lakiranega lesa).

Kaj lahko sami še storite za čistejši zrak si lahko preberete na spletni strani Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Projekt CLEAR-X je financiran iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (pogodba št. 101033682). Vsebina tega sporočila predstavlja izključno stališča avtorjev in je njihova izključna odgovornost. Ne odraža nujno stališč Evropske komisije in/ali Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Evropska komisija in agencija ne prevzemata odgovornosti za morebitno uporabo informacij.