Namesto plenic za enkratno uporabo: pralne plenice ali kar brez njih?

6. marec 2025

V želji po kupovanju najboljšega za naše otroke je smiselno razmisliti tudi o tem, katere odločitve so bolj trajnostne, saj je zdrav planet najboljša zapuščina naslednjim generacijam. Eden od velikih okoljskih izzivov so otroške plenice za enkratno uporabo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Otroške plenice za enkratno uporabo so daleč najbolj razširjena izbira staršev, a jih je nemogoče preprosto reciklirati, saj so sestavljene iz mešanice plastike, vpojnih gelov in bioloških odpadkov. Kaj lahko naredimo, da jih bo na tem planetu čim manj?

Če boste za otroka kupovali le plenice za enkratno uporabo, priporočamo, da jih uporabljate čim bolj smotrno in hkrati spodbujate otroka k čimprejšnji uporabi kahlice, da bo čas nošenja plenic čim krajši. Na voljo pa so tudi druge možnosti.

Pralne plenice: okolju prijaznejša izbira ali prevelik izziv za starše?

Alternativa, ki se rada predstavlja kot okolju prijaznejša, so pralne plenice. Namenjene so večkratni uporabi in narejene iz naravnih materialov, kot so bombaž, lan in bambus. To pomeni manjše tveganje za draženje kože in alergije ter bistveno manj odpadkov iz težje razgradljivih materialov.

Katere plenice vas stanejo več na dolgi rok?

V primerjavi s plenicami za enkratno uporabo, ki jih običajno kupujemo sproti, je začetna naložba velika, a poglejmo izračun.

Za otroka v prvih 2,5 letih življenja v povprečju porabimo 6 plenic na dan.

Če plenice za enkratno uporabo uporabimo pri več otrocih, je »naložba« še manjša. Seveda je treba upoštevati še dodaten strošek, ki ga prinese pranje (voda, elektrika, pralni prašek), a so kljub temu dolgoročno še vedno ugodnejša izbira.

Otroci, ki plenic sploh nimajo

V Sloveniji poznamo tudi manjpleničarstvo in brezpleničarstvo.

Metodi otroka že od rojstva naprej spodbujata k izločanju brez uporabe plenic ali z minimalno uporabo, na primer le ponoči ali na poti. Temeljita na pozornem spremljanju otrokovih znakov, komunikaciji in pravočasnem postavljanju na kahlico ali stranišče.

Veliko več možnosti je za nesreče in ni vedno praktično (sploh, ko otrok začne obiskovati vrtec), saj poleg pozornosti in potrpežljivosti zahtevata nenehno fizično prisotnost staršev in hitre reakcije.

Najbolje je, da otroka zgodaj začnemo navajati na uporabo kahlice in stranišča, ga spodbujamo in ne primerjamo za vsako ceno z drugimi otroki.

Pralne plenice imajo res manjši vpliv na okolje, a to ni povsem črno-belo, saj za njihovo vzdrževanje porabljamo druge vire.

Kako uporabljati, prati in sušiti pralne plenice?

Da bi optimizirali ekološke koristi, upoštevajte naslednje smernice za uporabo, pranje in sušenje:

• pranje v stroju z visokim razredom energijske učinkovitosti. Oznaka A pomeni najboljšo učinkovitost in gre do G, ki pomeni najslabšo;
• pranje v delih dneva, ko je poraba energije najcenejša;
• pranje v napolnjenem pralnem stroju (torej s preostalim perilom);
• uporaba (manjše količine) okolju prijaznega detergenta;
• pranje pri nižjih temperaturah (40–60 °C namesto 90 °C) in na »eko« programih, s čimer prihranite energijo in podaljšate življenjsko dobo plenic;
• sušenje na zraku namesto v sušilnem stroju, ki porabi veliko energije in dodatno obrablja tekstil.

Besedilo: Maja Fister